Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
14 držav se lahko pohvali s kolajnami svetovnega prvenstva v Falunu, med njimi ni Slovenije
13 držav se lahko pohvali s kolajnami svetovnega prvenstva v Falunu. Med njimi po šestih letih znova ni Slovenije, ki bo Falun želela čim hitreje pozabiti.
Porazi so sestavni del športa, le redko se zgodi, da bi celotna reprezentanca nastopila odlično. A tokrat je toliko huje ugotoviti, da z izjemo grenkega 4. mesta Petra Prevca z velike skakalnice prav nihče v slovenski reprezentanci ni potrdil rezultatov minule sezone, oziroma potrdil statusa, ki mu pripada v svetovnem pokalu. Razlogi, zakaj je na skandinavskem festivalu, ki so ga znova zanamovali Norvežani, ki so zbrali že 10 zlatih kolajn, brez dinamita ostala celotna slovenska reprezentanca, so različni.
V tekaškem delu reprezentance niso imeli sreče z zdravjem. Mlajši rod je nabiral zgolj izkušnje, sprinterski nastop Katje Višnar pa je bil v skladu z zadnjimi v svetovnem pokalu. Kombinatorci se že vso sezono borijo sami s seboj. Gašper Berlot ni uspel potrditi napredka, ki ga je kazal v svetovnem pokalu. Marjan Jelenko pa se je v zanj izgubljeni sezoni izgubil že pred tekmami leta.
Veliko razočaranje vlada med skakalci. Brez konstantnosti v tako zgoščeni konkurenci preprosto ne gre. To je pokazala tudi moštvena tekma, ko sta iz sivega povprečja štrlela le prvi Jurijev in zadnji Petrov skok.
Slovenska reprezentanca je v preteklosti že imela skromnejša prvenstva, a na drugi strani tudi precej uspešnejša. Siva lisa v sicer nordijsko uspešni sezoni svetovnega pokala z izjemo kombinatorcev ne narekuje sprememb, lahko pa bi bila pomembna šola v pripravi na naslednja velika tekmovanja. Ker so nas športniki v preteklosti pošteno razvadili, bo sicer jubilejno 50. svetovno prvenstvo v slovenskih almanahih zabeleženo zgolj z drobtinicami.
Nasmejane slovenske obraze pričakujemo že v naslednjih tednih, ko se bodo razpletala tekmovanja za svetovni pokal. Morda pa je trenutna slika kar realen odraz tega, kar se dogaja na smučarski zvezi, saj slovenska reprezentanca v Falunu še zdaleč ni dajala vtisa reprezentanc, ki so na listi dobitnic kolajn. Na tekmovanjih, kjer v boju za žlahtne kovine odločajo malenkosti, so lahko pomembne tudi na videz nepomembne stvari, ki pa bi jih vodstvo lahko opazilo le z obiskom prvenstva.
14 držav se lahko pohvali s kolajnami svetovnega prvenstva v Falunu, med njimi ni Slovenije
13 držav se lahko pohvali s kolajnami svetovnega prvenstva v Falunu. Med njimi po šestih letih znova ni Slovenije, ki bo Falun želela čim hitreje pozabiti.
Porazi so sestavni del športa, le redko se zgodi, da bi celotna reprezentanca nastopila odlično. A tokrat je toliko huje ugotoviti, da z izjemo grenkega 4. mesta Petra Prevca z velike skakalnice prav nihče v slovenski reprezentanci ni potrdil rezultatov minule sezone, oziroma potrdil statusa, ki mu pripada v svetovnem pokalu. Razlogi, zakaj je na skandinavskem festivalu, ki so ga znova zanamovali Norvežani, ki so zbrali že 10 zlatih kolajn, brez dinamita ostala celotna slovenska reprezentanca, so različni.
V tekaškem delu reprezentance niso imeli sreče z zdravjem. Mlajši rod je nabiral zgolj izkušnje, sprinterski nastop Katje Višnar pa je bil v skladu z zadnjimi v svetovnem pokalu. Kombinatorci se že vso sezono borijo sami s seboj. Gašper Berlot ni uspel potrditi napredka, ki ga je kazal v svetovnem pokalu. Marjan Jelenko pa se je v zanj izgubljeni sezoni izgubil že pred tekmami leta.
Veliko razočaranje vlada med skakalci. Brez konstantnosti v tako zgoščeni konkurenci preprosto ne gre. To je pokazala tudi moštvena tekma, ko sta iz sivega povprečja štrlela le prvi Jurijev in zadnji Petrov skok.
Slovenska reprezentanca je v preteklosti že imela skromnejša prvenstva, a na drugi strani tudi precej uspešnejša. Siva lisa v sicer nordijsko uspešni sezoni svetovnega pokala z izjemo kombinatorcev ne narekuje sprememb, lahko pa bi bila pomembna šola v pripravi na naslednja velika tekmovanja. Ker so nas športniki v preteklosti pošteno razvadili, bo sicer jubilejno 50. svetovno prvenstvo v slovenskih almanahih zabeleženo zgolj z drobtinicami.
Nasmejane slovenske obraze pričakujemo že v naslednjih tednih, ko se bodo razpletala tekmovanja za svetovni pokal. Morda pa je trenutna slika kar realen odraz tega, kar se dogaja na smučarski zvezi, saj slovenska reprezentanca v Falunu še zdaleč ni dajala vtisa reprezentanc, ki so na listi dobitnic kolajn. Na tekmovanjih, kjer v boju za žlahtne kovine odločajo malenkosti, so lahko pomembne tudi na videz nepomembne stvari, ki pa bi jih vodstvo lahko opazilo le z obiskom prvenstva.
Letošnja sezona svetovnega prvenstva v motokrosu je ena najbolj izenačenih doslej. V boju za naslov prvaka so trije tekmovalci, med katerimi je tudi slovenski predstavnik Tim Gajser, na koledarju pa le še štiri dirke.
79. kolesarska dirka po Španiji se je začela s posamično vožnjo na čas. Osrednji slovenski adut za najvišja mesta je Primož Roglič, ki je eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini dirke. Zasavec je dirko dobil v letih 2019, 2020 in 2021.
Poletni del sezone v smučarskih skokih se je začel v Courchevelu v Franciji, kjer žensko reprezentanco že vodi novi trener Jurij Tepeš.
Nogometaši Celja so se v 3. krogu kvalifikacij za uvrstitev v Evropsko ligo pomerili z irskimi prvaki iz Dublina, z ekipo Shamrock Rovers.
S tekmo prestižne narave med sedanjima zmagovalcema lige prvakov in evropske lige, Real Madridom in Atalanto, se je sinoči v Varšavi še uradno začela nova evropska klubska nogometna sezona.
Po koncu iger 33. olimpijade v Parizu so nekateri športniki med povratkom domov spisali zanimive zgodbe.
Dobra dva tedna smo bili zaprti v športnem mehurčku tisočerih barv, vonjev in okusov. Bolj kot to pa so nas privlačile kolajne. Za uspehom se je gnalo 11.000 športnic in športnikov.
Ko je Janja Garnbret v steni, je videti enostavno, včasih celo igraje. A resnica je precej drugačna. Za lahkotnostjo so ure trdega dela, osredotočenosti, tudi solz.
Slovenija je lovila svetovne prvake Dance, se jim približala le na gol zaostanka, v zadnjih trenutkih olimpijskega polfinala pa izenačenje ni uspelo.
Toni Vodišek ohranja najboljše izhodišče pred nadaljevanjem finala v razredu formula kite. Še enkrat več pa se je izkazalo, kako nepredvidljiv šport je jadranje.
Nekdanji rokometaš Kristijan Čeh na olimpijskem stadionu ni vrgel dovolj daleč, da bi osvojil eno od razpoložljivih medalj. V igri zanjo pa ostajajo slovenski rokometaši, ki so s 33 : 28 premagali Norveško. Pred 25.000 gledalci so podaljšali svoje bivanje v olimpijski vasi, sicer ne tisti, ki smo jo največkrat omenjali.
Janja Garnbret poskuša postati prva športna plezalka z dvema zlatima olimpijskima kolajnama.
Poljaki so končali sanje slovenskih odbojkarjev v Parizu. Boleč poraz pa ne pomeni, da odbojkarji niso zmagovalci.
Jadralci imajo svoj Pariz v Marseillu. Nastope v jadralskem razredu formula kite je uspešno začel Toni Vodišek.
Jan Tratnik je pristal na končnem osmem mestu dolge cestne preizkušnje, kar je četrta najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih kolesarjev v zgodovini.
Slovenski odbojkarji so za prvo mesto v predtekmovalni skupini A premagali gostitelje olimpijskih iger, aktualne zmagovalce lige narodov in branilce olimpijskega zlata Francoze. Napetost v dvorani z 12.500 sedeži bi lahko rezal.
Slovenske rokometašice so po porazu z Nemčijo izgubile tudi proti Norveški, prikazale pa precej boljšo igro. Še vedno ohranjajo možnosti za napredovanje v četrtfinale.
Na olimpijskih igrah tekmujejo le najboljši. Navijači znajo vrhunske nastope nagraditi, ne glede na uro, nacionalnost športnikov ali vremenske pogoje.
V športu se veliko ne da narediti čez noč. Razmislek o razmerah v domačem judu ob zlati olimpijski kolajni Andreje Leški.
Neveljaven email naslov