Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Generalka pred planiškim praznikom, kot bi lahko imenovali smučarsko tekmovanje za pokal Vitranc v Kranjski gori, je uspela. Kot smo že vajeni, so organizatorji uspeli pripraviti odlično progo, sploh v pomladnih temperaturah, spremljevalni program je bil bogat kot že dolgo ne, če sploh kdaj, končno pa smo v finalu lahko spremljali tudi slovenskega predstavnika. Na včerajšnjem slalomu kar dva.
Od leta 2007 na veleslalomih in zadnji dve leti ob slalomskih vožnjah se nam je v Kranjski gori pošteno kolcalo po zlatih časih slovenskega smučanja, ko je 30.000 gledalcev spremljalo tudi dvojno slovensko zmago leta 1986 – Križaj je zmagal, Petrovič je bil drugi. V zelo živem spominu je tudi zadnja slovenska zmaga na domači tekmi, leta 1999 je bil najboljši Jure Košir.
Po tem smo bili že nezadovoljni, če Slovenca ni bilo med deseterico in naša merila so potem iz leta v leto padala, tako da smo bili včeraj celo zadovoljni, da je Matic Skube osvojil 27., Miha Kürner pa prvi dve slalomski točki kariere za 29. mesto. Če bi bila to najstnika, bi bili lahko res srečni in z velikimi pričakovanji gledali v prihodnost, ker pa je prvi star 26 let, drugi pa je še leto starejši, moramo biti realni. Sploh če zapustimo gornjesavsko dolino in se ozremo na letošnjo sezono, ki se je za fante končala že pred finalom – v Meribelu bo nastopil le Miha Hrobat, svetovni mladinski prvak v superveleslalomu.
Številke so neizprosne – lahko govorimo o slabih razmerah, pomanjkanju denarja ali težavah z opremo, ampak le 128 točk v sezoni svetovnega pokala, kolikor so jih skupaj osvojili vsi naši smučarji, je vsemu navkljub zelo zelo malo. Sploh če imamo pred očmi, da je slabo polovico točk, 53, osvojil Klemen Kosi – kot naš najboljši je na 91. mestu v skupnem seštevku. Še 41 točk je prispeval Boštjan Kline, ki je s 13. mestom na smuku v Santa Caterini poskrbel za najboljšo slovensko uvrstitev zime.
Grozljiv je pogled v obe razvrstitvi tehničnih disciplin – na osmih veleslalomih je Žan Kranjec zbral 17 točk, Matic Skube in Miha Kuerner pa po včerajšnjem slalomu na vitranški strmini na devetih tekmah skupaj 8 točk. Samo upamo lahko, da so se iz letošnje zelo težke sezone za naše alpsko smučanje kaj naučili tisti, ki bodo kmalu odločali o tem, kakšna bo podoba trenerskih štabov v prihodnje.
Težko je graditi dolgoročno zgodbo, če trenerji dobijo odpovedi že januarja in imajo potem do konca zime še odpovedni rok, če si morajo tekmovalci in tekmovalke baje sami kupovati tekmovalne drese, ker so uradni iz preslabega materiala in tako naprej. In za to pa res niso krivi smučarji in smučarke. Za ostalo pa so – za premajhno delovno vnemo, za pomanjkanje visokih ambicij in ni čudno, da potem drug drugega tolažijo in se skupaj utapljajo v povprečnosti. Ampak če si morajo priprave delno plačevati sami, potem razumem, da trenerji ne morejo uveljavljati trde roke.
Pa smo spet tam – pri odgovornih na smučarski zvezi, ki morajo poskrbeti za delovne razmere in to takšne, da omogočajo vsaj minimalni standard. Brez teh tudi 100 Massijev ne bo moglo storiti čisto nič. Je pa res, da Massijev ob neurejenih razmerah seveda ne bo – v takšni ali drugačni vlogi – niti blizu smučarske zveze.
Avgust ponuja svetovna prvenstva in olimpijske generalke v Tokiu, kjer bodo plezalci, jadralci in judoisti. V deželi vzhajajočega sonca bodo v ospredju mojstri tatamijev, ki so svoje načrte pred vrhuncem sezone predstavili na Obali.
Slovenski nogometni prvaki iz Maribora so odigrali povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za Ligo prvakov. Kako se je končalo gostovanje na Švedskem in s kakšno popotnico se Mariborčani vračajo v Slovenijo, izveste v jutranji športni zgodbi Boštjana Janežiča.
Številni tuji klubi in reprezentance v Sloveniji najdejo svoj prostor za priprave na tekmovanja. O športno-turistični destinaciji in pripravah nekaterih znanih klubov na slovenskih tleh v tokratni jutranji Športni zgodbi.
Poletje je čas številnih mladinskih tekmovanj. Prvenstev v posamičnih športih in združenih festivalih, kot so bile pretekle olimpijske igre mladih športnikov. Zaokrožimo jih v jutranji športni zgodbi.
V Južni Koreji se je končal vrhunec letošnje plavalne sezone. Svetovno prvenstvo je v predolimpijskem letu izluščilo nekaj novih zvezdnikov in ponudilo cel kup zanimivosti, ki jih v jutranjo športno zgodbo prepleta Marko Pangerc.
Svetovno prvenstvo v motokrosu se po tednu premora nadaljuje na Češkem. Tim Gajser izjemno sezono nadaljuje kot prvi dirkač sezone.
Baku je te dni stičišče mladinskega športa. Olimpijske igre prihajajočih rodov so priložnost za odkrivanje šampionov prihodnosti in prvi stik mladih športnikov z največjimi tekmovanji.
Kolesarska dirka po Franciji se bo dokončna razpletla v zadnjem tednu. V Alpah karavano čaka kar šest vzponov prek 2.000 metrov nad morjem. Pred zadnjim tednom pa je bilo v igri za končni uspeh kar šest kolesarjev.
Slišali bomo odmeve iz Ljudskega vrta, kjer so nogometaši Maribora v sredo zvečer v drugem predkrogu Lige prvakov gostili AIK Solno. Izid s prve tekme bo krojil pripravo za povratno tekmo, ki bo čez teden dni v Stockholmu.
Na svetovnem prvenstvu v plavanju v Koreji tokrat slovenske barve zastopa le četverica. Oba naša paradna nastzopa sta že mimo, več kot očitno pa je da bo slovensko plavanje tudi v Gwangjuju ostalo brez nastopa v velikem finalu.
Veliko odbojkarskega dogajanja nas čaka vse do konca septembra. S tem tednom s pripravami za nove izzive, ki jih čakajo, nadaljujejo tako odbojkarice in odbojkarji. Prve bodo nastopile na svojem drugem evropskem prvesntvu na Poljskem. Moške čakajo na Poljskem olimpijske kvalifikacije, nato pa sledi še domače evropsko prvenstvo.
Slovenski nogometni klubi so zelo uspešno odprli tokratni mednarodni del sezone, saj so se kar trije prebili v drugi predkrog. Za nogometaši pa je tudi 2. krog domačega prvenstva, kjer so favoriti isti kot v lanski sezoni.
Najboljši športni plezalci so v Franciji opravili še tretjo preizkušnjo svetovnega pokala v težavnosti. Pred tednom dni je sploh prvič brez finalnega nastopa v Chamonixu ostala naša najboljša plezalka Janja Gernbret. Po Brianconu bodo plezalci pozornost namenili nastopu na svetovnem prvenstvu v Tokyu.
Na kolesarski dirki Po Franciji so šestič zraven tudi kolesarke. Ob uvodnih gostovanjih so nastopile zadnji dan ob pričakovanju parade šampionov na pariških ulicah. Lani so bile na zahtevni alpski etapi, tokrat pa so opravile krožno preizkušnjo svetovne serije v Pouju pod Pireneji. Tudi na šesti dirki so bile zraven vse najboljše.
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Nogometaši Maribora so se po zanesljivih predstavah z islandskim Valurjem gladko prebili v 2. predkrog Lige prvakov, v katerem se bodo merili s švedskim ali armenskim prvakom. Slovenski prvaki bodo imeli nov izziv na svojem igrišču že prihodnjo sredo.
Tokrat bomo v jutru nekoliko eksotični, saj se bomo dotaknili tekmovanja, ki je šlo precej mimo nas. Na Otoku pa je zasenčilo tako veliko nagrado Velike Britanije v Formuli 1 kot finalni konec tedna v Wimbledonu. Za nameček so prvič naslov svetovnih prvakov osvojili Angleži. Jutro bo tokrat namenjeno kriketu.
V Muenchnu so izbrali prireditelje evropskega prvenstva v košarki z letnico 2021. Med sedmimi kandidati za moško prvenstvo, kjer bo Slovenija branila naslov prvakov, se je za eno od predtekmovalnih skupin z dvorano v Stožicah merila tudi Slovenija. Žensko prvenstvo so pričakovano dodelili Franciji in Španiji.
Za najboljšimi motokrosisti na svetu je še druga preizkušnja svetovnega prvenstva v Indoneziji v tem letu. Pred nadaljevanjem prvenstva na vrhu razpredelnice ostaja mladi slovenski as Tim Gajser, ki je na najboljši poti da osvoji še svoj drugi naslov svetovnwega prvaka v elitnem razredu svetovnega motokrosa.
Kolesarji na dirki po Franciji so na kolesih že devet dni zapored. Za njimi je tudi nekaj zelo zahtevnih etap, odločilne pa še vedno pred njimi. Teden pred nami bo ponudil boje v Pirenejih in posamično vožnjo na čas. Lanski zmagovalec Valižan Geraint Thomas pa je na najboljši poti, da bo znova na vrhu.
Neveljaven email naslov