Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in njegovih kolegov judu prinaša velike uspehe
Pred dnevi, nekaj dni po domačem evropskem prvenstvu v strelstvu na Pragerskem, ki našim prirediteljem ni bilo v ponos, je starosta slovenskih olimpijskih odprav v zadnjih letih in dobitnik treh olimpijskih odličij Rajmond Debevec navrgel zelo zanimivo misel. Čeprav bi ga mnogi že radi pospremili na smetišče slovenske športne zgodovine je olimpijski zmagovalec – teh nimamo prav veliko – zanimivo razmišljal, zakaj bi rad še na svoje devete olimpijske igre v Rio de Janeiro.
Seveda bi se bilo lepo pridružiti zgolj dvojici, ki jima je to doslej uspelo, Debevec pa v ospredje v slogu športnika najvišjega kova potisne športni motiv. Ob tem, ko še nima zagotovljene vozovnice za Rio de Janeiro se je pri svojih petih križih pripravljen vrniti k zračni puški, ki jo je v največji meri že v celoti opustil. Trenutno mu namreč le spomladansko evropsko prvenstvo v tej disciplini še odpira pot v Brazilijo. In to zaradi tega, ker si še vedno želi tekmovati in zaključuje, da le če si tam, lahko posežeš po odličnem izidu ali celo medalji. Danes namreč nihče ne ve, kakšno bo razpoloženje prav na tisti tvoj dan nastopa v naslednjem avgustu.
Že nekaj zadnjih mesecev, da ne rečem let, pa se dobro ve, da bodo na prvih igrah pod petimi krogi v južni Ameriki med nosilci slovenske odprave tudi judoisti. Dosežka iz Astane in tudi mnogi drugi v času zadnje olimpijade pričajo o tem. In to ne glede na to, da je lani v Montpellierju z blazin dokončno stopila prvakinja iz Londona Urška Žolnir.
Želja judoistov je šest mest v slovenski odpravi. V Astani smo v običajnih večernih pogovorih večkrat načeli temo iz časov, ko se po Barceloni judo kar 12 let ni prebil zraven. Le načrtno delo in izjemna zagnanost guruja z Lopate Marjana Fabjana in še kopice drugih, je prinesla to kar danes judo pomeni v slovenskih okvirih.
Čeprav je še vedno tudi znotraj discipline prepogosto slišati, da ženska kolajna ne velja toliko kot moška, je to potrebno le preslišati. Ob jadranju z neuničljivim Vasilijem Žbogarjem in krotilcih divjih voda, ki lahko zmagajo v vsaki olimpijski disciplini so zdaj namreč prav judoisti tisti, ki bodo za Rio prevzeli največje breme. Mnogi se sprašujejo ali mu bodo kos.
Mi jim zlahka odgovorimo, če kdo prav oni in seveda Vasko. Konec koncev, zadnje olimpijsko odličje zlatega sijaja iz Londona krasi bivalni prostor judoistke Urške Žolnir. Se pa, tako kot vsak odgovoren športnik, tudi naši dobro zavedajo, da je za tak uspeh potrebno, da je na nebu vse na svojem mestu.
Športniki iz že omenjenih disciplin si zagotovo želijo, da se jim v naslednjih enajstih mesecih pridružijo še drugi, da bo breme bolj porazdeljeno. Saj tu ne moremo mimo besed športnega direktorja nogometašev Maribora Zlatka Zahoviča, ki smo se ga v tem tednu v Astani marsikdaj spomnili. “Da je šport prav pri nas največji revež na Stari celini,” žal vse bolj drži iz dneva v dan in v teh razmerah razmišljati o uspehih v Riu je skorajda predrznost najvišjega razreda.
Zato najmanj pot tja privoščimo Debevcu in mnogim drugim, saj o tem kako bo za Tokijo, ne upa nič reči niti vedeževalka.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na italijanske ceste, kjer se končuje kolesarska sezona na najvišji ravni.
Celjski rokometaši so odigrali drugo domačo tekmo lige prvakov. Na prvi so presenetili Kiel, na drugi je bil tekmec Nantes. Utrinek v jutranji športni zgodbi Uroša Volka.
Prvi hokejski derbi sezone je ponudil tudi prvo letošnjo lovoriko. Po finalu slovenskega hokejskega pokala med Jesenicami in Olimpijo utrinek v jutranji športni zgodbi ponuja Marko Pangerc.
Slovenska nogometna reprezentanca je končala sezono v ligi narodov z gostovanjem na Švedskem. V jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti po uspešnem jesenskem delu tekmovanja.
Slovenska nogometna reprezentanca v ligi narodov gosti Norveško in enega najbolj vročih napadalcev. O gostovanju nogometnih zvezdnikov v Sloveniji razmišljamo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski šport navdušuje na vseh področjih, državni praznik, namenjen športu, pa je tudi čas za razmislek o tem, kaj šport prinaša družbi. V jutranji športni zgodbi bo to razložil Boštjan Reberšak.
Celjski rokometaši so odigrali uvodno domačo tekmo lige prvakov v letošnji sezoni. Vtise strnemo v jutranji športni zgodbi.
V Avstraliji se je začelo svetovno prvenstvo v kolesarstvu, v jutranji športni zgodbi ujamete zanimivosti uvodnega dne tekmovanj.
V Portorožu se teniške igralke merijo na turnirju svetovne serije. Teniški utrip z obale ujamete v jutranji športni zgodbi.
Na evropskem prvenstvu v košarki so znani vsi polfinalisti. Slovenija je odigrala zadnjo tekmo četrtfinala proti Poljski, utrinek iz Berlina ujamete v jutranji športni zgodbi.
Končano je 20. svetovno prvenstvo v odbojki, minilo je v zanmenju menjave prireditelja, prevladi evropskih reprezentanc, navdušenjem Slovencev v Stožicah in težkem nadaljevanju v Katowicah. V jutranji športni zgodbi prvenstvo zaokrožuje Anja Hlača Ferjančič.
Kolesarska dirka po Španiji se je prelevila v zadnji del, ki ponuja zanimiv boj za zmago žal brez Primoža Rogliča. Utrinek za zdanje tritedenske dirke v sezoni ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenska odbojkarska reprezentanca je odigrala zadnjo tekmo svetovnega prvenstva v Stožicah. Razpoloženje, utrip in predvsem veselje ob koncu turnirja v Ljubljani delimo z vami v jutranji športni zgodbi.
Slovenski košarkarji so v predtekmovanju evropskega prvenstva v Nemčiji odigrali tekmo z gostitelji prvenstva. Ali je tekma z Nemčijo pomirila strastiv reprezentanci izveste v jutranji športni zgodbi.
Tretja tekma slovenskih košarkarjev na evropskem prvenstvu v Nemčiji je prevesila skupinski del tekmovanja v drugo polovico. Z zanimivostmi iz Kolna bomo postregli v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi postrežemo utrinek s tekme iz osmine finala svetovnega prvenstva v odbojki. Stožice so pokale po šivih, odbojkarji pa napisali novo poglavje pomembnih domačih tekem.
Neveljaven email naslov