Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Vaterpolisti so redni del evropskega prvenstva končali s tremi porazi. Vrnitev na evropsko sceno je počasna in zahtevna, v Splitu pa so organizatorji s polnimi tribunami in odlično atmosfero poskrbeli da je tudi vaterpolo v poplavi vrhunskih dogodkov deležen pozornosti športne javnosti.
Začelo se je evropsko prvenstvo v košarki. Slovenija brani naslov prvaka za uvod pa se je pomerila z Litvo. Po uvodni tekmi prvenstva v Nemčiji ponudimo utrinek v jutranji športni zgodbi.
Slovenski odbojkarji so predtekomavnje na svetovnem prvenstvu končali s tekmo proti Nemčiji. Utrinek ujamete v jutru na Valu 202.
V Stožicah se je začelo dvajseto svetovno prvenstvo v odbojki, po uvodni tekmi Slovenije o prvih vtisih prvenstva razglabljamo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski košarkarji so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrali uvodno tekmo drugega dela kvalifikacij. Pred začetkom evropskega prvenstva jih čaka še tekma v Nemčiji. Uvod v pestro košarkarsko jesen ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ob koncu evropskih prvenstev v Muenchnu ponudimo utrinek iz Bavarske prestolnice.
V pričakovanju domačega svetovnega prvenstva v odbojki se slovenski reprezentanti pripravljajo v Mariboru. Uvodni pripravljalni tekmi sta pokazali zametke tega, kar bomo lahko spremljali na svetovnem prvenstvu.
V Muenchnu gre h koncu evropsko prvenstvo devetih olimpijskih špportnih panog. Kraljica plezalnih sten je Janja Garnbret med bolj izpostavljenimi posamezniki atletskega programa pa Kristjan Čeh.
Mariborski nogometaši so začeli še tretji dvoboj za skupinski del evropskih tekmovanj v letošnji jeseni. Po tekmi s Clujem zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
V pričakovanju evropskega prvenstva v košarki sta se v Stožicah na pripravljalni tekmi pomerili najboljši reprezentanci zadnjega evropskega prvenstva, Slovenija in Srbija. Utrinek iz razprodanih Stožic ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Zgodba iz moldavijske prestolnice, kjer mariborski nogometaši upajo na uvrstitev v naslednji predkrog lige prvakov.
V Parizu se bo končala kolesarska dirka po Franciji. Ne Tadej Pogačar, ne Primož Roglič, letošnji junak dirke vseh dirk je Jonas Vingegaard. Razglednico pred parado šampionov iz središča Francije pošilja radijska ekipa.
Neveljaven email naslov