Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Komentar našega poročevalca Francija Pavšerja
Kar neokusno je bilo, ko je sinoči tudi neveščemu očesu opazno najboljši košarkar tega prvenstva Španec Pau Gasol dobil nagrado za najkoristnejšega košarkarja evropskega prvenstva in mu je francosko občinstvo ob tem žvižgalo. Francozi pač ne marajo Špancev, še posebej če so jih ti še enkrat ugnali v izločilnih bojih. Tony Parker v končnicah prvenstev še nikoli ni premagal Paua Gasola. Ta je bil razred zase, kot da ne bi imel 35 let ter desetletja in pol naporne vrhunske košarke za seboj! Mlajši ga še ne zmorejo izpodriniti.
Za nami je prvenstvo z novim formatom, prvič v štirih različnih državah – to je bil dobesedno zadetek v polno, kajti tudi dvorane so bile bolj polne. In že od prvega dne je bilo prvenstvo v največjih arenah držav in ne v razširjenih telovadnicah.
Od tega smo imeli nekaj tudi Slovenci – prvi del v Zagrebu je bil na dosegu roke, tam je bilo na petih tekmah skupaj približno 20 tisoč navijačev. Slovensko košarkarsko zvezo mika, da bi bil čez dve leti košček evropskega prvenstva spet tudi pri nas. Zanimivo, da predsednik Košarkarske zveze Slovenije hkrati priznava, da se je tri leta pred domačim prvenstvom leta 2013 naša zveza bolj kot s košarko ukvarjala s prvenstvom, zaradi česar je trpel razvoj tega športa pri nas.
Prvenstvo ima tudi nov tekmovalni format – še pred šestimi leti se je začelo s 16 državami, zdaj pa s 24. Najboljših 16 pa nadaljuje v pospešenem ritmu – že en poraz je poguben. Kar je manj pravično, Slovenija je to okusila, ker je v družbi šestnajsterice tokrat odigrala le eno, usodno tekmo – in ne več vsega prvenstva kot v prejšnjih izvedbah.
Zame osebno pa je bilo na prvenstvu najbolje, da mi niti enkrat na vhodu v dvorano ni bilo treba na paranoičnih varnostnih kontrolah odpirati torbe, metati stran plastenk vode, razlagati, kaj je reporterska oprema, sezuvati čevljev in pošiljati stvari skozi rentgen. V zadnjih letih se je to umirilo. Pa se ne počutim nič manj varnega.
Nedeljsko jutro prinaša zimsko športno zgodbo s severa Evrope, kjer se na tekmah svetovnega pokala merijo nordijski smučarji. Skakalci so opravili s tretjo tekmo sezone na enem najuspešnejših prizorišč za slovensko reprezentanco.
V Ruki se je začela sezona svetovnega pokala smučarskih tekačev. Anamarija Lampičjo je začela v rdeči majici sprinterske kraljice pretekle zime. S kakšno popotnico se podaja v olimpijsko sezono izveste v jutranji športni zgodbi.
Nogometaši Mure so odigrali zadnjo domačo tekmo v skupinskem delu letošnje konferenčne lige. V Mariboru je gostoval Tottenham, zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so letos sezono začeli v Rusiji, kjer sta bili na sporedu dve posamični tekmi, na katerih so reprezentance dobile povratne informacije o pripravljenosti in opravljenem delu v pripravljalnem obdobju.
Alpske smučarke so v Leviju, kjer sta ta konec tedna na sporedu dva slaloma, včerajšnjega je v majici vodilne smučarke svetovnega pokala začela Andreja Slokar, ki je navdušila na začetku sezone.
V Čatežu se razpleta ekipno evropsko prvenstvo v šahu. Zanimivosti ob tem velikem domačem športnem tekmovanju prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska nogometna reprezentanca je sklenila kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Znova brez preboja na veliko tekmovanje, ki ostaja za zdaj le cilj trenutne generacije. Po koncu cikla ponujamo utrinek v jutranji športni zgodbi.
Slovenska hokejska reprezentanca bo prihodnje leto gostila svetovno prvenstvo prvega kakovostnega razreda. V preteklih dneh se je na Jesenicah pomerila z dvema tekmecema tega tekmovanja in Belorusijo, ki je članica elite. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
V Laškem se najboljši namiznoteniški igralci merijo na turnirju svetovne serije, ki je hkrati priprava na bližajoče se svetovno prvenstvo. Zanimivosti ujamete v jutranjem športnem utrinku.
Slovenski nogometaši so v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo gostovali na Slovaškem. Obe reprezentanci sta že brez možnosti za nastop na mudialu odigrali medsebojni dvoboj za tretje mesto v skupini.
V Mantovi se je končala sezona svetovnega prvenstva v motokrosu. Tim Gajser je bil blizu četrtemu naslovu svetovnega prvaka v eni najbolj zanimivih sezon v tem športu. Po koncu prvenstva misli strnemo v jutranji športni zgodbi.
Prejšnji konec tedna se je domača avtomobilistična sezona končala. Znova so obujeni načrti o graditvi dirkališča na slovenskih tleh. Zanimivosti zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
Motokrosisti končujejo sezono svetovnega prvenstva, v Italiji bosta zadnji dirki sezone, ki bosta dali zmagovalca enega najbolj izenačenih bojev v zgodovini tekmovanja.
Namiznoteniški igralci se v Laškem merijo na turnirju svetovne serije, ki po nekaj letih znova ponuja dokazovanje slovenskim športnikom na domačih tleh. Zanimivosti povežemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenski nogometni prvak Mura je šele drugi slovenski klub, ki igra v skupinskem delu evropskih tekmovanj. Kaj poleg zajetnega finančnega dela prinašajo evropske tekme aktualnim slovenskim prvakom, izveste v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski maraton se je po letu premora znova vrnil na ulice prestolnice. Tokrat brez vabljenih tekačev iz tujine, a z množico tekaških navdušencev, ki so znova poskrbeli za praznik teka.
Začela se je nova sezona alpskega smučanja in s tem tudi uvod v zimsko olimpijsko sezono z vrhuncem v Pekingu.
Slovenska moška nogometna reprezentanca je že zapravila možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu, zato pa nanj še upajo nogometašice, ki so odigrale pomembno tekmo z Walesom. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljudski vrt so tudi tokrat zavzeli nogometaši Mure, ki so v tretjem krogu konferenčne lige odigrali še zadnjo tekmo prve polovice predtekmovanja. Kaj je prinesel dvoboj z Rennesom in kako bodo drugi del predtekmovanja pričakali v vrstah slovenskih prvakov, izveste v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov