Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Marko Cirman se javlja in Tokia. Katere so tri stvari, ki so zaznamovale prve dni radijske ekipe?
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi ... Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti svojevrstnih iger v japonski prestolnici.
Olimpijske igre vselej postrežejo z zanimivimi zgodbami na tekmovališčih, v zakulisju, olimpijski vasi ... Novinarska ekipa Vala 202 vam vsako jutro postreže z zgodbo s prizorišča, ki odstira zanimivosti specifičnih iger v japonski prestolnici.
Na dan odprtja olimpijskih iger v Tokiu se preselimo v Japonsko prestolnico, kjer tudi slovenski športniki začenjajo prva tekmovanja na olimpijskih prizoriščih.
Tokio je pripravljen na začetek olimpijskih iger, v olimpijski vasi je že tudi večji del slovenske olimpijske odprave. In tudi radijska novinarska ekipa, ki pošilja prve vtise ob prihodu na Japonsko.
Vsi štirje slovenski klubi, ki so dobili priložnost v letošnjih kvalifikacijah za evropska tekmovanja, so preskočili prvi krog in nadaljujejo kvalifikacije v tem tednu. V Mursko Soboto prihaja Ludogorec, za uvod pa so prvo tekmo odigrali Domžalčani v kvalifikacijah za novonastalo konferenčno ligo.
Slovenski 22-letniki navdušujejo športni svet. Luka Dončić, Janja Garnbret, Kristjan Čeh in Tadej Pogačar so najbolj izstopojoča imena, ki bodo pri 22-tih letih zastopala Slovenijo na olimpijskih igrah. Večina pri teh letih še nabira izkušnje v profesionalnem športu, omenjena četverica sodi med najboljše v svojih športih. O izjemni športni generaciji, rojeni tik pred letom 2000, razmišljamo v jutranji športni zgodbi.
Končana je kolesarska dirka po Franciji, vnovič s slavjem Tadeja Pogačarja, z vrhunskimi predstavami Mateja Mohoriča in navdušenjem slovenskih privržencev kolesarstva. V jutranji športni zgodbi zaokrožujemo največjo kolesarsko dirko.
Šahisti v Sočiju tekmujejo na svetovnem pokalu, ki je ponudil priložnost za dokazovanje tudi slovenskim šahitom. Kako so jo izkoristili in kaj je prinesel turnir v olimpijskem Sočiju izveste v jutranji športni zgodbi.
Kolesarji so na dirki po Franciji prekolesarili še zadnjo gorsko etapo. Zaključek dirke ponuja precej bolj mirno pot vodilnemu kolesarju Tadeju Pogačarju, ki bo skušal še drugo leto zapored na Elizejske poljane prikolesariti v rumeni majici.
Kolesarji so na dirki po Franciji v Pirenejih, kjer bo letos znan zmagovalec tritedenske preizkušnje. V rumenem kolesari Tadej Pogačar. Kaj je prinesla prva od dveh zelo težkih gorskih etap in kakšne zanimivosti se razpletajo v ozadju dirke, izveste v jutranji športni zgodbi na Valu 202.
Nogometaši Mure so odigrali povratno tekmo prvega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov. Prvi krog kvalifikacij je res šele začetek a izjemno pomemben za manjše klube, ki si lahko že v zgodnji fazi zagotovijo zajeten finančni priliv in še vsaj šest evropskih tekem.
Medtem ko so se organizatorji olimpijskih iger odločili, da na prizoriščih ne bo gledalcev, sta se v Evropi končali dve odmevni tekmovanji pred polnimi tribunami. Navdušenje z akterji so na prizorišču delili teniški in nogometni navdušenci, množice se zbirajo tudi ob kolesarskih podvigih na dirki po Franciji. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Končano je evropsko prvenstvo v nogometu. Kdo slavi? Komu je uspelo ujeti zmagovalni ritem ob koncu turnirja? V jutranji športni zgodbi ponudimo utrinke in zanimivosti ob koncu evropskega prvenstva.
Pred novim prostim dnem kolesarjev na dirki po Franciji v jutranji športni zgodbi ponudimo zanimivosti iz zakulisja na poti do Pariza.
Kolesarji so na pragu Pirenejev in na pragu odločilnih etap letošnje dirke. Tadej Pogačar navdušuje iz dneva v dan, a čaka ga težko delo ob napadih tekmecev na rumeno majico.
Evropska nogometna zveza je spremenila tekmovalni sistem v evropskih pokalih. Slovenski prvak ostaja v boju za nastop v ligi prvakov, vsi ostali se borijo za mesta v novonastali konferenčni ligi, ki ponuja preboj v ligaški del tekmovanja tudi klubom iz nogometno manjših držav.
Na kolesarski dirki po Franciji je karavana drugi teden začela z zanimivima in razgibanima etapama, ki sta prinesli spet veliko zanimivega. Utrinke iz karavane povzemamo v jutranji športni zgodbi.
Nogometaši so na evropskem prvenstvu pri polfinalnih tekmah, še pred koncem enega od vrhuncev športnega poletja pa klubi začenjajo kvalifikacije za ligo prvakov. Mura je uvodno tekmo v kvalifikacijah za elitno tekmovanje odigrala v Skopju. Zanimivosti s prizorišča ujamete v jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov