Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Sprejemanje letnega programa športa v Ljubljani je sprožilo obilo nestrinjanj s predlogom. Večino je razjezila predvidena uvedba programa vodilnih mestnih športnih klubov.
Tako imenovani vodilni mestni klubi naj bi v prihodnje po mnenju odgovornih za šport v Ljubljani dvignili raven kakovostnega in vrhunskega športa v prestolnem mestu. Tudi ta juha pa se na koncu ni pojedla tako vroča, kot se je skuhala. Mestne svetnike, ki so bili na delovnih mestih, je skoraj osem ur spremljal Dare Rupar.
Če bi uporabili frazo, da se je tresla gora in rodila miš, se veliko ne bi zmotili. Omenjena načrtovana uvedba vodilnih mestnih športnih klubov je za zdaj ostala le ideja. Tu pa je poudarek na besedi za zdaj, saj to ni bila le želja vodilnih v oddelku za šport ali na odseku za programe športa, ki so pripravili omenjeni program za prihodnje leto.
Če tu navedemo nekaj dejstev, ki so zapisana v programu, potem bi se najbrž v drugih okoljih marsikdo, ki vsak dan skrbi za športni utrip, kar naježil. Prestolno mesto, ki ima v večini držav neko posebno mesto, prek omenjenega programa športu namenja več kot 15 milijonov evrov. In ko to primerjamo z namenskimi sredstvi, ki jih za delovanje športa v celotni državi namenja ministrstvo za šport, si lahko vsi športni delavci v Ljubljani dobesedno obliznejo prste.
Več kot polovica gre za izvajanje športa, poglavitni cilji pa so povečanje množičnosti, ki je pri nas že tako ali tako nad povprečjem Evropske zveze. Želijo si izboljšati tudi vrhunske športne dosežke, predvsem v starostnih kategorijah kadetov in mladincev, kjer je v Ljubljani največji upad v vadbenih skupinah. Načrtovano je tudi izboljšanje urbanega športnega prostora, ki naj bi povezalo vzhodni in zahodni del mestne občine. Pred začetkom del pa sta tudi obnova atletskega stadiona na ŽAK-u in pokritega olimpijskega bazena na Iliriji.
Človek bi ob tem, da mestna občina pokriva tudi vse vadnine v športnih objektih, pomislil, da bi vsi lahko le vriskali od veselja. Kar nekoliko nenadejano pa je med večino ljubljanskih klubov prišlo do pravega revolta pri že omenjenem predlogu, ki bi vodilnim klubom namenil še bolj pomembno vlogo. Župan Zoran Jankovič, prekaljeni športni delavec, je z dopolnilom predlog umaknil in bo v prihodnjih mesecih k razpravi povabil večino upornikov. Za zdaj so ti le dosegli, da program vodilnih klubov za naslednje leto ni ugledal luči sveta.
Kolikor poznamo župana, pa ta predlog najbrž ni zrasel na mizah tistih, ki skrbijo za športno politiko v mestu, ampak na županovem zelniku. Dejstvo je, da se je ljubljanski šport, predvsem ekipni znašel v precejšnjih težavah in je daleč od tistega, kar je pomenil še pred nekaj leti. V elitnih evropskih tekmovanjih igrajo le še osiromašeni Krim in dva odbojkarska prišleka v mesto. Tudi za nogometno udeležbo v evropskem pokalu je v predlogu predviden kar lep delež denarja, pa čeprav naj bi vodilna vrsta prvoligaške karavane imela lastnika in čeprav je tudi Olimpija Ljubljana še vedno organizirana predvsem kot društvo.
Kaj bo prineslo naslednje leto, je zdajle težko reči, župan pa je v povezavi s športom doslej pogorel le enkrat. Če pa gre za tisto, da je vse super le navzven, znotraj pa je vse trhleno, pa nas mora zares skrbeti.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Generalke na olimpijskih prizoriščih v Tokiu si sledijo druga za drugo. Športni plezalci se merijo na svetovnem prvenstvu na Japonskem. Utrip prvenstva bo v jutranji športni zgodbi ponudil Dare Rupar.
Alpski smučarji in smučarke se pripravljajo na novo sezono. Poizkušajo izkoristiti razmere na evropskih ledenikih, predvsem tisti, ki nastopajo v hitrih disciplinah, pa se največkrat odpravijo iskat zimo na južno poloblo. To velja tudi za slovenske smukače.
Na koledarju svetovnega prvenstva v motokrosu so še štiri dirke. Tim Gajser pa je v najmočnejšem razredu že ta konec tedna potrjeval naslov svetovnega prvaka. Ali mu je uspelo, boster izvedeli v jutranji športni zgodbi Marka Polaka.
V športni zgodbi se bomo tokrat preselili na slovensko obalo ob koncu teniškega turnirja v Portorožu. Kako so se na najmočnejšem domačem turnirju znašli slovenski igralci in kakšni so pogledi v prihodnost, bo pojasnil Luka Petrič.
Organizatorji številnih tekmovanj želijo šport približati publiki. Tudi v Sloveniji je vse več različnih športnih tekmovanj, ki se znajdejo v mestnih središčih. Kongresni trg v Ljubljani bo ta konec tedna gostil že tretje tekmovanje letos s pestro mednarodno udeležbo. Športni utrip iz prestolnice ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Končana je prva polovica Svetovnega prvenstva v športnem plezanju. Janja Garnbret še naprej zbira kolajne na poti do olimpijskih iger v Tokiu. Utrinek športnega plezanja ponudimo v jutranji športni zgodbi.
V Portorožu se v tem tednu odvija najmočnejši teniški turnir na slovenskih tleh, tudi z najboljšimi slovenskimi igralci. Vabilu organizatorjev se je odzval tudi Aljaž Bedene, najvišje uvrščeni slovenski igralec na svetovni lestvici. V jutranji športni zgodbi ponujamo utrinek s slovenske obale.
Mariborski nogometaši so v kvalifikacijah za ligo prvakov odigrali povratno tekmo tretjega kroga proti norveškim prvakom. Po tekmi jutranjo Športno zgodbo iz Trondheima pošilja Boštjan Janežič.
Športni plezalci se na svetovnem prvenstvu merijo v Tokyu. Prvi del prvenstva je namenjen zaključnim bojem v treh disciplinah, najprej balvanom, težavnosti in hitrosti, čez teden dni pa jih bodo tekmovalci prepletli v kombinacijo, kjer si bodo najboljši zagotovili tudi olimpijski nastop.
Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v Gdansku zaokrožila drugi tekmovalni cilj sezone. Po prvem delu olimpijskih kvalifikacij postrežemo z jutranjim športnim utrinkom iz Gdanska.
Atleti se ta konec tedna v različnih kakovostnih skupinah merijo na evropskem atletskem pokalu reprezentanc. Slovenska je v Varaždinu, od koder ponudimo jutranji športni utrinek.
Smučarske skakalke in skakalci tudi poleti tekmujejo na najvišji ravni. Poletna velika nagrada sicer ni na ravni zimskih tekem svetovnega pokala, a vseeno vselej izlušči kakšno novo ime in presenečenje. Zakaj, to v jutranji športni zgodbi razlaga Matej Hrastar.
Mariborski nogometaši so v tretjem krogu kvalifikacij za nogometno Ligo prvakov odigrali prvo tekmo z Rosenborgom. Kakšne možnosti imajo, da si že naslednji teden zagotovijo evropsko jesen, izveste v jutranji športni zgodbi.
Jadralke in jadralci razreda 470 se za naslove svetovnih prvakov merijo na olimpijskem prizorišču v Tokiu. V boju z najboljšimi sta tudi slovenski olimpijki Tina Mrak in Veronika Macarol.
Slovenska mladinska košarkarska reprezentanca se je vrnila z evropskega prvenstva v Grčiji, kjer je osvojila bronasto kolajno. Slovenski uspehi v mlajših starostnih kategorijah v zadnjih letih niso bili stalnica, zato se je košarkarska srenja še toliko bolj razveselila tokratnega tretjega mesta.
Ljubljana je znova organizirala turnir svetovne serije odbojke na mivki. Turnir, ki je v najnižji kategoriji svetovne serije, je kljub temu zelo priljubljen med igralci, tudi zaradi kulise, ki jo ponuja centralno igrišče v središču prestolnice.
Ob popolni ponudbi avto-moto športa ta konec tedna v slovenskem prerezu izstopata svetovno prvenstvo v motokrosu in speedwayu s slovenskimi predstavniki med elito. Tokrat se posvetimo speedwayu in boju Mateja Žagarja za mesto v svetovnem prvenstvu tudi v prihodnji sezoni.
Neveljaven email naslov