Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
V Parizu se bo končala kolesarska dirka po Franciji. Ne Tadej Pogačar, ne Primož Roglič, letošnji junak dirke vseh dirk je Jonas Vingegaard. Razglednico pred parado šampionov iz središča Francije pošilja radijska ekipa.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki so v Oregonu končani slovenski nastopi v kvalifikacijah, zaključek prvenstva ponuja še kopico vrhuncev, v jutranji športni zgodbi pa ujamete zanimivosti ob prvem gostovanju kraljice športa na svetovnih prvenstvih v Združenih državah Amerike.
Kolesarji so na dirki po Franciji opravili etape v Pirenejih, ki so omogočale še zadnje velike zasuke v boju za zmago. Utrinek iz Francije po zadnjem gorskem cilju letošnje dirke ujamete v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo kvalifikacijam za nogometno ligo prvakov mariborskih nogometašev, ki jih v primeru zmage nad moldavskim prvakom že čaka skupinski del evropskih tekmovanj v prihajajoči sezoni.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki v Oregonu je svoj prvi finale svetovnega prvenstva dočakal trenutno prvi tekmovalec meta diska. Kristjan Čeh je imel priložnost da obogati slovensko zbirko kolajn svetovnih prvenstev ali mu je uspelo izveste v jutranji športni zgodbi.
Na svetovnem prvenstvu v atletiki je končan prvi slovenski finalni nastop s Tino Šutej, ki je prvenstvo začela s tretjim dosežkom sezone na svetu.
V jutranji športni zgodbi postrežemo s svežimi novicami z onstran Atlantika, kjer se na svetovnem prvenstvu merijo najboljši atleti.
V sobotnem jutru na Valu 202 ponudimo utrinek s kolesarske dirke po Franciji.
Na kolesarski dirki po Franciji so kolesarji na državni praznik opravili z najzahtevnejšo alpsko etapo. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Kolesarska dirka po Franciji je ob Danski obiskala še drugo državo gostiteljico največje kolesarske dirke na svetu. Vtise iz Švice strnemo v jutranji športni zgodbi.
Po treh tekmah zadnjega turnirja odbojkarske lige narodov je jasno, ali bo Slovenija znova igrala na sklepnem turnirju vsakoletnega ligaškega tekmovanja reprezentanc. Kaj so prinesle tekme v Gdansku, izveste v jutranji športni zgodbi.
Pred kolesarji je prva letošnja zahtevnejša etapa s ciljnim vzponom. Zanimivosti ujamete v jutranji športni zgodbi.
Slovenski odbojkarji so na Poljskem, kjer bo letos zaključek svetovnega prvenstva, ki ga bo kot soorganizatorica gostila Slovenija, začeli zadnji turnir predtekmovanja v odbojkarski ligi narodov. Kako Poljaki in Slovenci gledajo na pozne dogovore o prestavitvi svetovnega prvenstva, izveste v jutranji športni zgodbi.
Nedelja je bila tradiconalno na teniškem turbnirju v Wimbledonu prost dan. Zakaj spremembe v programu in kako turnir prepleta sodobne trende in tradicijo.
Na Danskem se je začela kolesarska dirka po Franciji. Vsakoletni kolesarski vrhunec sezone prinaša tri tedne zanimivih bojev in obračun slovenskih zvezdnikov Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča.
V ponedeljkovem jutru ponudimo utrinek z domače tekme svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah, kjer je bil na domači progi v ospredju olimpijski prvak Benjamin Savšek.
Slovenska košarkarska reprezentanca je pred pomembnima tekmama v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo odigrala pripravljalno tekmo v Trstu. Na tekmi z Italjani sta po finalu evropskega prvenstva v Carigradu prvič na igrišču moči združila Goran Dragič in Luka Dončič. Zvezdniški utrinek iz Trsta ujamete v jutranji športni zgodbi.
Na Pohorju so ta konec tedna zbrtani najboljši evropski gorski kolesarji. Hribi nad Mariborom so že vrsto let raj za gorske kolesarje, v zadnjih letih so uspeli premostiti tudi organizacijske ovire ne samo za tekmovalni ampak tudi rekreativni del ponudbe.
V ponedeljkovem jutru bomo postregli z zanimivostmi ob koncu kolesarske dirke po Sloveniji.
Neveljaven email naslov