Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Nogometna sezona se pred krajšim zimskim premorom na mednarodni sceni končuje s klubskim svetovnim pokalom. Zanimivosti o tekmovanju, ki je v senci večine največjih v sezoni, zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
V alpski hokejski ligi so hokejisti Olimpije in Jesenic odigrali še drugo medsebojno tekmo v letošnji sezoni. V jutranji športni zgodbi vam ponudimo zanimivosti po tekmi na Jesenicah.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V jutranji športni zgodbi zaokrožimo evropske nastope košarkarjev Olimpije. Zadnjo tekmo predtemovanja so odigrali sinoči v Stožicah in tako ostali brez željenega napredovanja v drugi del tekmovanja.
V Cankarjevem domu smo včeraj dobili športnike leta 2019. Najboljše posameznike in ekipo, ki so navduševali slovenske ljubitelje športa in so jih športni novinarji izbrali kot vrh slovenske športne smetane.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Smučarske skakalce pred prvim vrhuncem sezone, novoletno turnejo, čakata še tekmi v Engelbergu. Po tekmah na štirih prizoriščih svetovnega pokala pa se je že izluščil vrh, ki bo, kot vse kaže, krojil razplet letošnje sezone.
V severnoameriški košarkarski ligi NBA je na sporedu dvoboj ekip slovenskih košarkarskih zvezdnikov. Letošnje v svetovnem merilu vzhajajoče zvezde Luke Dončića in Gorana Dragića. Vtise in zanimivosti strnemo v jutranji športni zgodbi.
Druga postaja biatlonskega svetovnega pokala je Hochfilzen. V Avstriji si boljšega izkupička kot na prvi postaji želijo v slovenski reprezentanci na čelu z Jakovom Fakom. O začetku biatlonske sezone v jutranji športni zgodbi Aljaža Golčerja.
Zimski športniki so se v celoti preselili v Evropo. Razen skakalcev in skakalk so vsi zbrani v Alpah, smučarski tekači v prestižnem Davosu, ki je zadnja postaja, preden bo karavana obiskala Planico. V jutranji športni zgodbi se tokrat preselimo v Švico.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V nogometni ligi prvakov klubi končujejo predtekmovanje. Nekaj evropskih velikanov se je znašlo v škripcih. Kako so se znašli, izveste v jutranji športni zgodbi.
Mednarodna protiodopinška agencija je sprejela nove ukrepe v povezavi s sistemskim dopingom v Rusiji. Status ene športno najbolj uveljavljenih držav se ne spreminja, ruski športniki pa bodo tudi v prihodnje tekmovali na največjih tekmovanjih samo kot neodvisni športniki. Več v jutranji športni zgodbi.
Smučarski skakalci so v Rusiji zaokrožili tretji konec tedna tekem svetovnega pokala. Zanimivosti prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Plavalci zaokrožujejo nastope na evropskem prvenstvu v kratkih bazenih v Glasgowu. Kako uspešna je bila slovenska reprezentanca? Z zanimivostmi s prizorišča preplete Marko Pangerc.
Alpske smučarke so se pomerile na prvem smuku letošnje sezone. Ilka Štuhec se je vrnila po poškodbi, kako ji je uspel povratek, izveste v jutranji športni zgodbi.
Na prvi postaji svetovnega pokala v biatlonu sta za tekmovalci in tekmovalkami obe posamični tekmi. V kakšni formi je slovenska reprezentanca pričakala novo sezono, izveste v jutranji športni zgodbi Aljaža Golčerja.
Končan je jesenski del državnega prvenstva v nogometu. Kdo ga je zaznamoval, kdo je razočaral in kdo navdušil izveste v jutranji športni zgodbi Jožeta Pepevnika.
Odbojkarji ACH Volleyja so odigrali prvo tekmo v novi sezoni lige prvakov. Po gostovanju v Berlinu v jutranji Športni zgodbi strnemo vtise evropskega začetka sezone.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov