Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Med osmerico najboljših nogometnih moštev na stari celini sta se sinoči pričakovano prebila še Paris Saint-Germain in Benfica iz Lizbone. Obe ekipi sta bili po domačih zmagah uspešni tudi na gostovanjih v Londonu in Sankt Peterburgu. Preostali štirje četrtfinalisti bodo znani prihodnji teden. Sinoči smo nogometu namenili tudi našo pogovorno oddajo V sredo.
Po skoraj vsakem večeru lige prvakov, ki je najbolj prestižno klubsko tekmovanje na svetu, poskušam najti stične točke, med katerimi bi lahko povlekel povezave elite in slovenskega nogometa. In vedno se najdejo. Na obe sezoni, v katerih je bil tudi v skupinskem delu zraven slovenski prvak, bi tako ali tako morali biti ponosni vsi in ne le Maribor.
Sinoči nam je naš sogovornik, predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin, ob tem tudi namignil, da se po tako uspešni sezoni po nepisanem pravilu zgodi, da je klub, ki mu uspe tak podvig, naslednje leto skorajda gotovo obsojen na neuspeh. In to se ni pripetilo le Mariboru, ampak tudi mnogim drugim klubom, ki so se uvrstili v elitno druščino iz večjih držav, z večjim proračunom in predvsem z boljšim tretmajem nogometa v svojem okolju.
Čeprav se okrog slednjega vsaj v Mariboru nimajo kaj pritoževati. Ko me misli potem odpeljejo naprej, se vedno razveselim prav vsakega slovenskega igralca, ki v tujem moštvu igra na tem nivoju. Med klubi, ki so še na sceni, je zdaj to le vratar madridskega Atletica Jan Oblak, ki je tudi zadnji Slovenec, ki je igral v finalu evropskega klubskega tekmovanja. Seveda v evropski ligi, ko je bil še pri lizbonskih orlih, ampak tudi nastopanje v tej konkurenci mora biti za naše nogometaše in vse ljubitelje nogometa in športa pri nas izjemen uspeh.
Za nameček so to fantje, ki so zrasli na slovenskih nogometnih zelenicah. Kar pomeni, da na tem majhnem in z denarjem ne ravno dobro založenem območju očitno dobro delamo tudi na strokovnem področju. Ko nam je sinoči predsednik Čeferin omenil, da je želja vodstva zveze, da bi bilo čez štiri leta nogometu zapisanih kar pet odstotkov slovenske mladeži, smo skorajda pomislili, da je to res utopična misel. Toda tudi o tem, da bomo imeli na Brdu pri Kranju tako lep vadbeni objekt, si nismo upali razmišljati. To je obljubil prav zdajšnji predsednik nogometne družine ob nastopu funkcije in to tudi uresničil. Brez beliča iz državne blagajne. In tu je nova stična točka z elito. Prepričan sem namreč, da niti eno izmed moštev, ki skorajda redno nastopajo med najboljšimi, ne bi zavrnilo vabila za vadbo na tem objektu. Torej imamo tudi doma objekt za največje.
Ne vem sicer, ali bo čez štiri leta v nogometno vadbo zares vključenih kar 100.000 igralcev, dejstvo pa je, da je zdajšnjemu vodstvu zveze uspelo še nekaj. Obisk domačih stadionov je vse večji. Ravno konec prejšnjega tedna se je vnovič zgodilo, da je bilo na petih tekmah v povprečju več kot 3.000 gledalcev. Za naše razmere in objekte, na katerih igramo, to res ni zanemarljiva številka. V drugih športih, seveda moštvenih, je ne morejo več doseči.
Kaj zmore slovenski nogomet v okvirih, v katerih skorajda vse kaže v smer popkulture, je težko reči. V glavnem se vse ocenjuje po dosežkih najboljše reprezentance. Nogomet ima tudi privilegij, da tako evropska kot svetovna zveza zares zgledno skrbita tako rekoč za vse. Tudi za omenjeni vadbeni center na Brdu sta prispevali. Nogomet je zdaj tudi pri nas v prvem vrednostnem razredu pri deljenju denarja. Še nedavno je bil precej niže. Seveda pa vse to ne zagotavlja stalnega mesta v ligi prvakov. Zato bodimo ponosni prav na vsakega fanta in tudi dekle, ki pride iz tega okolja med najboljše. Če bodo uspešni tudi domači klubi in reprezentance, pa še toliko bolje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Atletska tekmovanja v Diamantni ligi so se že krepko prevesila v drugo polovico. Včeraj in danes miting gosti Monte Carlo, kjer se bo prvič v tej sezoni predstavil tudi Luka Janežič, ki ga še en nastop na tej ravni čaka prihodnji teden v Londonu.
Nogometaši Maribora so se po dveh letih vrnili v boj za nastop v Ligi prvakov. Novo evropsko sezono so slovenski državni prvaki začeli z Valurjem na Islandiji.
Čeprav smo v poletnem času, se bomo zaustavili na ledeni ploskvi v hokejski dvorani na Bledu, kjer tudi tokrat poteka poletna Hokejska akademija, ki jo skupno vodita Anže Kopitar in Tomaž Razingar. Po ledeni ploskvi pa se kljub poletnim temperaturam preganja veliko mladeži od vsepovsod.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Kolesarska dirka po Franciji se letos začne v Bruslju. V jutranji športni zgodbi bomo ponudili pogled iz zakulisja.
Čeprav smo sredi vročih poletnih dni, so smučarski skakalci že začeli novo sezono. Tradicionalno jo na mednarodni ravni začenjajo s tekmo za celinski pokal v Kranju. Tam so opravljeno delo predstavili tudi slovenski reprezentanti.
Teniške igralke in igralci se v Wimbledonu merijo na tretjem letošnjem turnirju za grand slam. Turnir se razpleta tudi po slovenskih željah. Zanimivosti povzamemo v jutranji športni zgodbi.
Slovenska moška odbojkarska reprezentanca v Stožicah gosti kvalifikacijski turnir za Ligo narodov. Hkrati se v ZDA najboljših šest reprezentanc Lige narodov meri na zaključnem turnirju, v Ljubljani pa si bo ena izmed šestih zagotovila nastop na tem tekmovanju v prihodnji sezoni.
Slovenske košarkarice so na evropskem prvenstvu v Srbiji odigrale tekmo za četrtfinale. Po tekmi z Belgijo, ki je poleg uvrstitve med osem najboljših ponujala tudi boj za olimpijske igre v jutranji športni zgodbi razmišlja Dare Rupar.
V Wimbledonu se je začel tretji od štirih največjih teniških turnirjev sezone. Tudi tokrat s petimi slovenskimi igralci v konkurenci posameznikov. Preplet zanimivosti ob začetku turnirja na znameniti travnati podlagi ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Prvo evropsko prvenstvo za košarkarice se je pred dvema letoma za slovensko reprezentanco končalo brez zmage. Kakšni so po predtekmovanju izsledki drugega, izveste v jutranji športni zgodbi.
Najboljši slalomisti na divjih vodah so zbrani v Tacnu. Tekma na obrobju Ljubljane je stalnica v svetovnem pokalu in hkrati prizorišče, ki se redno poteguje za organizacijo največjih tekmovanj. V Tacnu se pripravljajo na prenovo proge. Zanimivosti ob domači tekmi na najvišji ravni prepletemo v jutranji športni zgodbi.
Na Dunaju so izžrebali skupine evropskega prvenstva v rokometu, hkrati pa so v avstrijski prestolnici predstavili novosti v rokometnih tekmovanjih. V jutranjo športno zgodbo jih preplete Uroš Volk.
Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je s tekmo proti Madžarski začela svoj drugi nastop na evropskih prvenstvih. V manj kot 24-ih urah jo čaka še druga tekma na prvenstvu proti Turčiji. Zanimivosti in vtise je v Nišu zbral Dare Rupar.
Druge evropske igre v Minsku se prevešajo v zadnji del. Slovenska reprezentanca je že popravila izkupiček s prvih, Minsk pa bodo številni slovenski športniki zapustili s pomembno tekmovalno izkušnjo.
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca se v finalni seriji dveh tekem poskuša uvrstiti med najboljše evropske ekipe. Po prvi tekmi z Romunijo v Mislinji bo v jutranji športni zgodbi strnil misli Boštjan Reberšak.
Evropske igre v Minsku združujejo 15 različnih športov. V prepletu evropskih prvenstev, kvalifikacij za olimpijske igre oziroma tekmovanj, ki določenim športnikom ponujajo vrhunec sezone, se je znašel tudi Marko Polak.
V jutranji Športni zgodbi zaokrožimo vrhunce letošnje kolesarske dirke po Sloveniji.
Neveljaven email naslov