Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsakršne kritike na račun dirkanja bi bile po uvodnih dirkah sezone v Avstraliji in Bahrajnu neutemeljene. Če je v zadnjem desetletju Formula 1 velikokrat bila na udaru zaradi dolgočasnih dirk, tega za novo sezono gotovo ne moremo reči. Vsaj kar se tiče dogajanja v nedeljo, ko gre zares. Povsem druga zgodba pa so kvalifikacije. Novi kvalifikacijski format na izpadanje, ki je oba dirkaška vikenda v novi sezoni povsem zatajil, bi lahko po vsesplošnem konsenzu moštev in dirkačev v paddocku bil spremenjen že preden se je karavana Formule 1 ustavila v Bahrajnu, a zapletlo se je prav pri implementaciji omenjenega konsenza.
Pomanjkanje boja za mesta v zadnjih sekundah in vihranje karirastih zastav ob koncu, ko je steza povsem prazna, povesta več kot dovolj. Za spremembo sistema sredi sezone je potreben torej konsenz vseh moštev. Šef Red Bulla Christian Horner, ki je dejal, da gre v Formuli 1 običajno za precej disfunkcionalno skupino ljudi kar se tiče soglasja, pa je bil eden izmed tistih, ki so pripomogli h komičnemu razpletu oziroma dodatnemu zapletu. Direktor dirk Charlie Whiting je v Melbournu predlagal kompromis, po katerem bi zadnjega izmed treh delov kvalifikacij spremenili, da bi ta bil takšen kot v zadnjih letih, a glasova McLarena in Red Bulla, da bi morale celotne kvalifikacije biti takšne kot v preteklih sezonah sta pomenila, da ni bilo konsenza glede predlaganega kompromisa.
V Bahrajnu se je v soboto tako ponovila avstralska zgodba, predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze Jean Todt pa je včeraj sklical nov sestanek za spremembo sistema, a sestanek rešitve ni prinesel. Vodilni možje Formule 1 po besedah Christiana Hornerja namreč ne želijo vnovič vzpostaviti sistema kvalifikacij, ki je še v pretekli sezoni deloval vsaj solidno, na mizi pa so zdaj menda trije predlogi. Naslednji sestanek bo v četrtek, a vodja ekipe Williams, Claire Williams, je izrazila dvom, da bo nov sistem, kakršenkoli že bo, sploh implementiran do naslednje dirke, ki jo čez 2 tedna gosti Kitajska. Nov predlog z današnjega sestanka, ki ga Jean Todt ni želel razkriti, naj bi prav tako kot doslej predvideval 3 dele, le da bi v vsakem namesto sprotnega izpadanja najpočasnejših izpadli tisti, ki bi po koncu vsakega dela imeli najslabši seštevek najhitrejših dveh krogov. V vsakem primeru je težko verjeti, da bi moštva na to pristala.
Združenje voznikov Formule 1 je pred nekaj več kot tednom dni objavilo odprto pismo, v katerem so kritizirali način upravljanja Formule 1, na to pa se je jasno odzval tudi Bernie Ecclestone, ki je dirkače obtožil, da pogosto govorijo le to, kar jim naročijo ekipe. Kimi Räikkönen, eden najbolj priljubljenih dirkačev, pa je v svojem slogu dejal, da se mora Formula 1 avtsajderjem zdeti neumna, ko politika včasih dosega visoke ravni norosti.
Nekaj sprememb je gotovo potrebnih, kot na primer tistih glede kvalifikacij, uvodni dirki pa navkljub vsemu napovedujeta odlično sezono.
Vsakršne kritike na račun dirkanja bi bile po uvodnih dirkah sezone v Avstraliji in Bahrajnu neutemeljene. Če je v zadnjem desetletju Formula 1 velikokrat bila na udaru zaradi dolgočasnih dirk, tega za novo sezono gotovo ne moremo reči. Vsaj kar se tiče dogajanja v nedeljo, ko gre zares. Povsem druga zgodba pa so kvalifikacije. Novi kvalifikacijski format na izpadanje, ki je oba dirkaška vikenda v novi sezoni povsem zatajil, bi lahko po vsesplošnem konsenzu moštev in dirkačev v paddocku bil spremenjen že preden se je karavana Formule 1 ustavila v Bahrajnu, a zapletlo se je prav pri implementaciji omenjenega konsenza.
Pomanjkanje boja za mesta v zadnjih sekundah in vihranje karirastih zastav ob koncu, ko je steza povsem prazna, povesta več kot dovolj. Za spremembo sistema sredi sezone je potreben torej konsenz vseh moštev. Šef Red Bulla Christian Horner, ki je dejal, da gre v Formuli 1 običajno za precej disfunkcionalno skupino ljudi kar se tiče soglasja, pa je bil eden izmed tistih, ki so pripomogli h komičnemu razpletu oziroma dodatnemu zapletu. Direktor dirk Charlie Whiting je v Melbournu predlagal kompromis, po katerem bi zadnjega izmed treh delov kvalifikacij spremenili, da bi ta bil takšen kot v zadnjih letih, a glasova McLarena in Red Bulla, da bi morale celotne kvalifikacije biti takšne kot v preteklih sezonah sta pomenila, da ni bilo konsenza glede predlaganega kompromisa.
V Bahrajnu se je v soboto tako ponovila avstralska zgodba, predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze Jean Todt pa je včeraj sklical nov sestanek za spremembo sistema, a sestanek rešitve ni prinesel. Vodilni možje Formule 1 po besedah Christiana Hornerja namreč ne želijo vnovič vzpostaviti sistema kvalifikacij, ki je še v pretekli sezoni deloval vsaj solidno, na mizi pa so zdaj menda trije predlogi. Naslednji sestanek bo v četrtek, a vodja ekipe Williams, Claire Williams, je izrazila dvom, da bo nov sistem, kakršenkoli že bo, sploh implementiran do naslednje dirke, ki jo čez 2 tedna gosti Kitajska. Nov predlog z današnjega sestanka, ki ga Jean Todt ni želel razkriti, naj bi prav tako kot doslej predvideval 3 dele, le da bi v vsakem namesto sprotnega izpadanja najpočasnejših izpadli tisti, ki bi po koncu vsakega dela imeli najslabši seštevek najhitrejših dveh krogov. V vsakem primeru je težko verjeti, da bi moštva na to pristala.
Združenje voznikov Formule 1 je pred nekaj več kot tednom dni objavilo odprto pismo, v katerem so kritizirali način upravljanja Formule 1, na to pa se je jasno odzval tudi Bernie Ecclestone, ki je dirkače obtožil, da pogosto govorijo le to, kar jim naročijo ekipe. Kimi Räikkönen, eden najbolj priljubljenih dirkačev, pa je v svojem slogu dejal, da se mora Formula 1 avtsajderjem zdeti neumna, ko politika včasih dosega visoke ravni norosti.
Nekaj sprememb je gotovo potrebnih, kot na primer tistih glede kvalifikacij, uvodni dirki pa navkljub vsemu napovedujeta odlično sezono.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Nedelja ne ponuja slovenskih nastopov, le še tradicionalni moški tekaški maraton. O slovenskih podvigih na Bavarskem podrobneje v jutranji športni zgodbi.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Dare Rupar.
V Oberstdorfu gre h koncu za Slovenijo najuspešnejše svetovno prvenstvo. Slovenski nordijski smučarji blestijo na Bavarskem in imajo priložnost še za nekaj podvigov. Zanimivosti v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak
Nedelja na svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev ponuja ekipne nastope. V sprintu in na skakalnici, na kateri bodo združili moči skakalci in skakalke.
V Oberstdorfu se nadaljuje nordijsko svetovno prvenstvo. Slovenska reprezentanca na krilih dosežkov uvodnih dni nestrpno pričakuje prvi vikend, ki ponuja nove mejnike velikih tekmovanj slovenskih zimskih športnikov.
V jutranji športni zgodbi ponudimo utrip svetovnega prvenstva v biatlonu pred zadnjima tekmama s skupinskim startom. Slovenska reprezentanca ima še zadnjo priložnost za kolajno in piko na i, organizacijsko sicer uspešnega prvenstva.
H koncu gre svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. V Cortini d'Ampezzo so čudovito vreme in malo manj čudoviti slovenski rezultati, jutranjo razglednico iz Dolomitov pošilja radijska ekipa na prizorišču.
Na Pokljuki gre h koncu svetovno prvenstvo v biatlonu. Po dnevu premora bosta na sporedu le še štafetni in zasledovalni preizkušnji. V jutru na Valu 202 vam ponudimo utrinek z Rudnega polja.
Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju se končuje moderni program svetovnih prvenstev s paralelnima tekmama. Nadaljevanje pa prinaša še za slovensko reprezentanco osrednje preizkušnje v tehničnih disciplinah.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Pokljuko. V prekrasni zimski kulisi se na Rudnem polju za naslove svetovnih prvakov merijo biatlonci.
Svetovno prvenstvo v biatlonu na Pokljuki je največji zimski dogodek leta v Sloveniji. Velik logističen in produkcijski zalogaj. Kako so se ga po dvajsetih letih znova lotili organizatorji na Gorenjskem in kaj ponuja v slabih dveh tednih tekmovanj, izveste v jutranji športni zgodbi s prizorišča.
Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Zimski športniki so ostali brez konca sezone, vozniki formule 1 brez začetka, ki bi moral biti v Avstraliji. Karavano so pretresla tudi nesoglasja moštev pred dokončno odpovedjo. Več v jutranji športni zgodbi.
V luči dogajanja okoli koronavirusa je kar nekoliko v ozadju izzvenela informacija, ki bi še pred nekaj dnevi bila udarna novica. Po skoraj 13 letih se je namreč končalo delovanje Zlatka Zahoviča v mariborskem nogometnem klubu.
V Avstraliji se začenja sezona svetovnega prvenstva voznikov Formule 1. Zanimivosti pred začetkom nove sezone zberemo v jutranji športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Neveljaven email naslov