Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav je bilo včeraj v Krškem precej manj obiskovalcev, kot smo jih ob ovalu stadiona Matije Gubca videli v prejšnjih letih, pa je za nami nov izjemen športni spektakel v obubožanem slovenskem športnem okolišu. Vsem, ki so se v Krškem zgolj osem mesecev po zadnji Veliki nagradi motociklistov brez zavor znova podali v lov za denarjem, ki je omogočil izvedbo, velja le stisniti roko, da še imajo voljo za kaj takega.
Obenem so v teh dneh večkrat poudarili, da bi s svojo prireditvijo radi sledili največjemu slovenskemu športnemu prazniku, ki ga vsako leto v marcu doživljamo v Planici. In dirka v Krškem je nedvomno v tem rangu. Planice seveda ne bo nikdar dosegla po denarju, ki se nabere v blagajni, niti po obisku, kar je seveda nemogoče. Toda Krčani so si za zgled vzeli najboljše in odkar se poskušajo v okolišu, kjer so vsi bogatejši od njih, so pri svojem početju zelo uspešni.
Dva dneva ob Savi sta bila znova pravi motoristični praznik. Edino, kar je znova manjkalo, je bil domači uspeh. Toda prva dama dirke v Krškem Violeta Freeland je zmago dosegla že na začetku tedna, ko je brez vseh slepomišenj dejala, da dokler imamo tako dobrega dirkača, kot je Matej Žagar, bi bil pravi zločin, da mu ne bi omogočili dirkanja tudi na domačem ovalu. Pa čeprav Matej prihaja iz ljubljanskega kluba in ne domačega krškega. Gospa Freelandova je zares presegla nekaj okvirov, ki jih v našem okolju težko presežejo mnogi.
Če si je kdo uspeha želel sinoči, je to nedvomno Matej Žagar, ki pa je na koncu Krško znova zapuščal s sklonjeno glavo. Kot kaže za sabo nima dirkača, ki bi šel po njegovi poti in veliko vprašanje bo, kakšen bo stik našega speedwaya s svetovnim vrhom, ko bo Matej Žagar rekel: “Dovolj je.”
Ima pa slovenski moto šport še enega junaka. Fanta, ki šele prihaja, ki je šele najstnik. Med slovenskima asoma dveh koles na bencinski pogon je kar 14 let razlike. Saj veste, govorim o Timu Gajserju, ki je tudi včeraj na kvalifikacijah VN Latvije v motokrosu vse precej izkušenejše fante pustil za sabo. Upamo, da bo tudi Tim Gajser imel nekdaj možnost, da bo nastopil na domači VN Slovenije. Oče Bogo je to že obljubil in zdaj se vse postavlja tako, da je očitno od prvega dne imel prav, ko je trdil, da je njegov sin fant iz pravega testa – fant za naslov najboljšega na svetu.
Tim Gajser ima veliko prednost pred Matejem Žagarjem že zdaj. Sedi namreč na tovarniškem motorju. Teh pravil v speedwaju enostavno ni, pa čeprav so fantje z ovalov za svoje nastopanje vsaj malo nagrajeni po vsaki dirki.
Motokrosisti morajo v povezavi z denarjem zgolj plačevati startnine, ki znašajo 1.000 evrov. Vse drugo je stvar pogodbe z moštvom. Koliko je ob obeh omenjenih dirkačih slovenskih pokroviteljev, ne bom načenjal v tem jutru delavskega praznika. Na srečo pa jima ob strani stoji vsaj slovenska krovna organizacija, ki ob vseh nas voznikih skrbi tudi za slovenski motociklistični šport.
Čeprav je bilo včeraj v Krškem precej manj obiskovalcev, kot smo jih ob ovalu stadiona Matije Gubca videli v prejšnjih letih, pa je za nami nov izjemen športni spektakel v obubožanem slovenskem športnem okolišu. Vsem, ki so se v Krškem zgolj osem mesecev po zadnji Veliki nagradi motociklistov brez zavor znova podali v lov za denarjem, ki je omogočil izvedbo, velja le stisniti roko, da še imajo voljo za kaj takega.
Obenem so v teh dneh večkrat poudarili, da bi s svojo prireditvijo radi sledili največjemu slovenskemu športnemu prazniku, ki ga vsako leto v marcu doživljamo v Planici. In dirka v Krškem je nedvomno v tem rangu. Planice seveda ne bo nikdar dosegla po denarju, ki se nabere v blagajni, niti po obisku, kar je seveda nemogoče. Toda Krčani so si za zgled vzeli najboljše in odkar se poskušajo v okolišu, kjer so vsi bogatejši od njih, so pri svojem početju zelo uspešni.
Dva dneva ob Savi sta bila znova pravi motoristični praznik. Edino, kar je znova manjkalo, je bil domači uspeh. Toda prva dama dirke v Krškem Violeta Freeland je zmago dosegla že na začetku tedna, ko je brez vseh slepomišenj dejala, da dokler imamo tako dobrega dirkača, kot je Matej Žagar, bi bil pravi zločin, da mu ne bi omogočili dirkanja tudi na domačem ovalu. Pa čeprav Matej prihaja iz ljubljanskega kluba in ne domačega krškega. Gospa Freelandova je zares presegla nekaj okvirov, ki jih v našem okolju težko presežejo mnogi.
Če si je kdo uspeha želel sinoči, je to nedvomno Matej Žagar, ki pa je na koncu Krško znova zapuščal s sklonjeno glavo. Kot kaže za sabo nima dirkača, ki bi šel po njegovi poti in veliko vprašanje bo, kakšen bo stik našega speedwaya s svetovnim vrhom, ko bo Matej Žagar rekel: “Dovolj je.”
Ima pa slovenski moto šport še enega junaka. Fanta, ki šele prihaja, ki je šele najstnik. Med slovenskima asoma dveh koles na bencinski pogon je kar 14 let razlike. Saj veste, govorim o Timu Gajserju, ki je tudi včeraj na kvalifikacijah VN Latvije v motokrosu vse precej izkušenejše fante pustil za sabo. Upamo, da bo tudi Tim Gajser imel nekdaj možnost, da bo nastopil na domači VN Slovenije. Oče Bogo je to že obljubil in zdaj se vse postavlja tako, da je očitno od prvega dne imel prav, ko je trdil, da je njegov sin fant iz pravega testa – fant za naslov najboljšega na svetu.
Tim Gajser ima veliko prednost pred Matejem Žagarjem že zdaj. Sedi namreč na tovarniškem motorju. Teh pravil v speedwaju enostavno ni, pa čeprav so fantje z ovalov za svoje nastopanje vsaj malo nagrajeni po vsaki dirki.
Motokrosisti morajo v povezavi z denarjem zgolj plačevati startnine, ki znašajo 1.000 evrov. Vse drugo je stvar pogodbe z moštvom. Koliko je ob obeh omenjenih dirkačih slovenskih pokroviteljev, ne bom načenjal v tem jutru delavskega praznika. Na srečo pa jima ob strani stoji vsaj slovenska krovna organizacija, ki ob vseh nas voznikih skrbi tudi za slovenski motociklistični šport.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
V jutranji Športni zgodbi se posvetimo domači nogometni ligi in letos zanimivemu boju za evropska tekmovanja in naslov državnega prvaka.
Rokometašice Krima so odigrale zadnjo tekmo drugega dela lige prvakinj in s tem končale evropsko sezono, ki jo zaokrožujemo v jutranji Športni zgodbi.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Smučarski skakalci začenjajo sklepni del svetovnega pokala. Na Norveškem bodo tekmovali nad Oslom, v Lillehammerju, Trondheimu in Vikersundu. Sklepnih deset dni svetovnega pokala pospremimo na Valu 202.
Končan je drugi del alpske hokejske lige z dvema slovenskima kluboma v končnici. Kakšni izhodišči so si izborili Jeseničani in hokejisti Olimpije, izveste v jutranji športni zgodbi.
Evropska nogometna zveza zaseda na kongresu v Amsterdamu, kjer je bil opravljen tudi žreb lige narodov. Zanimivosti povzamemo v jutranji Športni zgodbi.
Alpski smučarji so zaokrožili tridnevni program v Hinterstoderju. Veleslalomska tekma ni prinesla navdušenja slovenski reprezentanci, Žan Kranjec je izgubil majico vodilnega veleslalomista sezone. Kakšne možnosti ima najboljši slovenski smučar v boju za mali kristalni globus, izveste v jutranji športni zgodbi.
Motokrosisti so začeli novo sezono svetovnega prvenstva. Lansko je z novim naslovom zaznamoval Tim Gajser, kako je začel obrambo naslova, izveste v jutranji športni zgodbi.
V jadranski košarkarski ligi se razpleta odločilni del prvenstva tudi za slovenske klube. Krka lovi obstanek v ligi, Olimpija in Primorska vstopnico za polfinale.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Alspki smučarji so v Avstriji, smučarke na italijansko francoski meji. Slovenski reprezentanti pa v lovljenju mest za finale svetovnega pokala in čim boljših izhodišč za zaključek sezone. Ilka Štuhec v drugi polovici kaže vnočič tekmovalnost za konkurenčnost najboljšim, kako si zamišljajo zaključek sezone v taboru najboljše slovenske smučarke več v jutranji športni zgodbi.
Končano je predtekmovanje celjskih rokometašev v ligi prvakov. Redni del je prinesel vnovično potrditev evropske konkurenčnosti v boju za osmino finala. Kakšne so možnosti slovenskih prvakov v izločilnih bojih in o razmerjih moči v elitnem evropskem rokometnem tekmovanju, več v jutranji športni zgodbi.
V nogometni ligi prvakov so ta teden na sporedu še preostale prve tekme osmine finala. V jutranji športni zgodbi bomo zaokrožili dve torkovi tekmi, angleško-nemški in italijansko-španski obračun.
V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo so košarkarske reprezentance odigrale prvi dve tekmi. Slovenija je pri polovičnem izkupičku, so pa tekme postregle tudi s številnimi presenečenji. Zaobjamemo jih v jutranji Športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se posvetimo rokometni ligi prvakov in gostovanju velike Barcelone v Celju.
Spomladanski del domačega nogometnega prvenstva se je začel z derbijem med Mariborom in Olimpijo. Zanimivosti po prvem letošnjem derbiju zaokrožimo v jutranji športni zgodbi.
V jutranji športni zgodbi se preselimo na Ljubno, na tekme svetovnega pokala smučarskih skakalk. Ljubno slovi kot eno najbolje organiziranih tekem, z najštevilčnejšim obiskom.
Slovenska košarkarska reprezentanca je s tekmo na Madžarskem začela kvalifikacije za evropsko prvenstvo. Po tem, ko je neuspešno lovila nastop na svetovnem prvenstvu, mora tokrat vlogo branilke naslova potrjevati v skupini z Madžarsko, Avstrijo in Ukrajino.
Neveljaven email naslov