Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Kolesarska karavana na 99. Dirki po Italiji je v Kalabriji na jugu Apeninskega polotoka dokončno začela nabirati tudi italijanski del poti na letošnji izvedbi. Ta se bo na zadnjo majsko nedeljo končala v Torinu, ki je bil prva prestolnica združene Italije v zadnji tretjini 19. stoletja. Italijani s svojo prestižno kolesarsko prireditvijo vedno najdejo povezavo z zgodovinskimi dogodki.
Giro je nedvomno med tremi največjimi večetapnimi dirkami, ki vsako leto zaznamujejo kolesarsko sezono. Že letos je v Italiji vse podrejeno prihodnjemu letu, ko bo na vrsti stota izvedba dirke, ki se je letos že dvanajstič začela zunaj meja Italije. Prvič se je to zgodilo bolj navidezno, saj se je Corsa Rosa, kot dirki tudi radi rečejo Italijani, leta 1965 začela v San Marinu in marsikdo tega niti ni štel za start na tujem. V zadnjih desetih letih pa je to postal pravi trend, saj je bil letošnji uvod v Apeldoornu že četrti v tem obdobju, ki se ni začel na apeninskem škornju. Seveda je v igri ogromno denarja, ki ga prirediteljem ponudijo v drugih državah. Prav Nizozemska je največkrat doslej pospremila Giro na njegovo več kot 3500 kilometrov dolgo pot. Italijanski kolesarski krog je od prve izvedbe leta 1909 zavil v še nekaj držav, ki sicer niso na seznamu startnih mest Gira. Tako je v obdobju, ko je bila Primorska del Italije, Giro kar nekajkrat prišel k nam ter tudi v Istro in Dalmacijo. V Sloveniji pa je bil Giro tudi v obdobju samostojne države, ko se je za to potrudila skupina kolesarskih zanesenjakov, ki sta jim vrata na tuje odpirala Franc Hvasti in naš nekdanji stanovski kolega Beno Hvala.
Tudi letos je bilo nekaj namigovanja, da bi lahko Giro vsaj nekaj kilometrov gostoval na slovenskih cestah. To se na koncu ni uresničilo, boste pa vsi ljubitelji kolesarskega športa prihodnji petek zagotovo na Matajurju in v krajih okrog Čedada, kjer se bo končala 13. etapa 99. izvedbe dirke, ki se je začela tako presenetljivo, tudi s slovenskega zornega kota. Po dveh etapnih zmagah v zadnjih dveh letih, ki sta jih zabeležila Luka Mezgec in Jan Polanc, je ob tokratnem uvodu dolgo kazalo, da bomo dočakali tudi prvega Slovenca, ki bo oblekel rožnato majico vodilnega. Primož Roglič, ki je šele pred letošnjo sezono prišel v elitno druščino, je v vožnji na čas za uvod presenetil prav vse in na koncu le za stotinko sekunde ostal brez tako želene majice, ki bi jo ob razpletu, ki smo ga videli, nosil vsaj v 2. in 3. etapi. Nekdanjemu smučarskemu skakalcu, ki se je zelo pozno zapisal kolesarskemu športu, se sicer ni izšlo, je pa v celoti potrdil svoje izjemne sposobnosti. Koliko mu bo pri tem manjkalo izkušenj iz karavane, pa bo seveda pokazal čas. Roglič je namreč že ob svojem krstnem nastopu plačal kar precejšen davek neizkušenosti, tudi po izjemnem uvodu pa se je dobro zavedal, da bo v svojem moštvu le pomočnik Stevenu Kruijswiku.
Obilo smole je imel pred Girom, od katerega si je veliko obetal, tudi Grega Bole, ki ima v slovenskem kvartetu največ izkušenj s tritedenskimi dirkami. Padec na pomladanski klasiki v Valkenburgu je pustil svoje posledice, pri italijansko-japonskih delodajalcih pa se mu za najbolj prestižno domačo dirko niso bili pripravljeni odpovedati. Bole ima med vsemi našimi tudi najbolj proste roke, kar je v kolesarskem svetu zelo pomembno dejstvo. Med Girom in Tourom bomo štiri dneve v juniju usmerili pogled tudi na domače ceste. Na Dirki po Sloveniji se letos obeta tudi precej zvezdnega prahu, tako z Gira kot Toura.
Biatlonci so na svetovnem prvenstvu opravili s posamično tekmo na 20 kilometrov, ki je bila znova osrednji cilj sezone najuspešnejšega slovenskega tekmovalca Jakova Faka. V jutranji športni zgodbi Aljaž Golčer prepleta cilje in izplen slovenske biatlonske reprezentance.
V nogometni Ligi prvakov so na sporedu povratne tekme osmine finala. Jan Oblak je z Atleticom iz Madrida gostoval v Torinu pri Juventusu. V jutru na Valu 202 postrežemo z zgodbo s prizorišča.
Kolesarska sezona se je preselila v Evropo z dirkama od Tirenskega do Jadranskega morja in Pariz Nica se začenja serija večetapnih dirk. Jutranja športna zgodba kolesarski sezoni na pot.
Alpski smučarji so se pred finalom Svetovnega pokala v Andori pomerili na veleslalomu in slalomu v Kranjski Gori. Domači tekmi za Svetovni pokal vzame v prerez radijska ekipa iz Kranjske Gore.
Smučarji skakalci in skakalke so na norveški turneji. Moški del Svetovnega pokala je zdaj že ustaljeno na štirih norveških skakalnicah pred finalom v Planici, ženski se bo prvič pomeril na treh velikih skakalnicah v Oslu, Lillehamerju in Trondheimu.
Alpski smučarji so v Kranjski Gori na tradiconalnem tekmovanju za pokal Vitranc. Z visokimi pričakovanji domače tekme Svetovnega pokala začenjajo tudi slovenski reprezentanti. V jutranji športni zgodbi jih oriše Igor Tominec.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
Slovenski nastopi v evropskih odbojkarskih pokalih se bodo končali v pokalu izzivalk. Goričanke so lovile nastop v finalu tega pokala ob enem največjih uspehov slovenske ženske klubske odbojke.
V nogometni Ligi prvakov so se začele povratne tekme osmine finala, po katerih bo znanih osem klubov, ki bodo ohranjali upanje v končno zmago. V jutranji športni zgodbi vam bomo ponudili vpogled v evropski nogomet.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja športna zgodba se ne dotika nujno samo tekmovanja samega, raje pokukamo še v zakulisje tekmovanj.
V Seefeldu se je v nedeljo končalo Svetovno prvenstvo nordijskih smučarjev. Vrhunce, zanimivosti in slovenski izkupiček v jutranjo športno zgodbo preplete Boštjan Reberšak.
Ob zadnji domači tekmi rokometašic Krima v letošnji Ligi prvakinj in gostovanju Celjanov na Danskem v jutranji športni zgodbi ponudimo prerez slovenskih nastopov v evropski konkurenci.
Prvi atletski vrhunec letošnjega leta je dvoransko Evropsko prvenstvo v Glasgowu. Slovenska reprezentanca si želi po desetih letih znova kolajne z dvoranskih prvenstev. Med kandidati za vrh je tudi Luka Janežič, njegovo pot med najboljše v jutranji športni zgodbi oriše Tomaž Langerholz.
Le še šest kompletov kolajn je ostalo na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju. Slovenska reprezentanca lahko upa na presenečenje še v dveh končnih odločitvah, sicer pa je prvenstvo v Seefeldu postreglo z norveško-nemško prevlado, drobtinicami za druge države udeleženke in z dopinško afero, ki je zaznamovala predvsem domačo reprezentanco. Zanimivosti v jutranji športni zgodbi preplete Dare Rupar.
Slovenski odbojkarski prvaki so odigrali zadnjo tekmo lige prvakov, odbojkarice Gorice pa prvo polfinalno pokala izzivalk. Odbojkarski preplet v jutranji športni zgodbi ponudi Anja Hlača Ferjančič.
Motokrosisti začenjajo novo sezono svetovnega prvenstva, v kateri utegnejo pustiti pečat tudi slovenski tekmovalci s Timom Gajserjem na čelu. V jutranji športni zgodbi bomo opisali priprave na novo sezono.
Slovenska košarkarska reprezentanca je odigrala še zadnjo tekmo v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo. Tekma z Ukrajino ni odločala o slovenskem nastopu na osrednjem košarkarskem dogodku leta. Franci Pavšer pa v jutranji športni zgodbi zaokrožuje pot od evropskega vrha do dna kvalifikacijske skupine.
Rokometaši Celja so v Ligi prvakov gostili enega največjih evropskih klubov. Po zadnji domači tekmi v evropski sezoni s PSG vtise strne Marko Pangerc.
Prvi konec tedna na Svetovnem prvenstvu nordijskih smučarjev v Seefeldu prinaša skakalna vrhunca na veliki skakalnici. Po posamični in pred moštveno tekmo ju v jutranji športni zgodbi prepleta Boštjan Reberšak.
Na svetovnem prvenstvu v Seefeldu bo danes na sporedu prva skakalna preizkušnja, na kateri imajo visoka pričakovanja tudi slovenski reprezentanti. V jutranjo športno zgodbo s prizorišča jih preplete Matej Hrastar.
Neveljaven email naslov