Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V naše smučanje je vpetih preveč oseb, ki se zavedajo svoje vrednosti in jim je jasno, da položajev pod metlo brezkompromisnega Massija ne bi mogli obdržati
Tina Maze uradno še ni zaključila športne kariere. Najverjetneje bo to storila jeseni, ko se bosta umirili nogometna in olimpijska mrzlica. Glede na to, da je Andrea Massi v teh dneh vodja bazičnih priprav večine slovenskih reprezentantov, ki se bodo na goriškem pošteno potili še naslednje tri tedne, pa je smer, v katero se Tinina odločitev nagiba, skorajda na dlani. Ali pa se pošteno motim in bo šampionka poiskala novega trenerja in postala še uspešnejša?
To je bil cinizem, ki se mi je porodil prejšnji teden ob seji zbora za alpsko smučanje, ko je ob točki razno Jože Gazvoda, kreator moške ekipe za hitre discipline, ki pa že dolgo ni več vpet v naše reprezentančno smučanje, ne prav posrečeno streljal bodice proti Massiju, ki ga ni bilo na seji.
Češ, da smo Andreo napihnili novinarji, da bi imela Tina veliko več zmag v svetovnem pokalu kot 26, rekel je sicer 23, če bi jo vodil kdo drug, ne pa Goričan. Pa še marsikaj je bilo slišati. In vse skupaj je bila prava preslikava dogajanja v slovenski družbi, ki ni prav naklonjena tistim, ki se dokažejo z rezultati in so obenem brez dlake na jeziku. In človek, ki je pripomogel, da Tina Maze ni končala kariere, nezadovoljna s trenerskim štabom pred sezono 2008/2009, ne pa da bi nanizala še več zmag, ima rezultatsko potrditev za svoje delo in je brez dlake na jeziku, tako da, mimogrede, nam, novinarjem, ni bilo treba ničesar napihovati.
Res pa je, da podobno kot Jože, ki se je vsaj izpostavil z imenom in priimkom, razmišljajo tudi mnogi drugi, očitno tudi tisti pri alpskem koritu – če ne bi bilo tako, potem Andrea Massi ne bi bil samo zunanji sodelavec smučarske zveze, karkoli že to pomeni, pač pa bi bil slovenski smučarski selektor, ki bi postavljal trenerske štabe, skrbel za sistem in dolgoročno vizijo ter tudi odgovarjal za vse to. Takšen je bil njegov predlog odgovornim po koncu lanske sezone, a ostalo je le pri predlogu. V naše smučanje je vpetih preveč oseb, ki se zavedajo svoje vrednosti in jim je kristalno jasno, da svojih položajev pod metlo brezkompromisnega Massija ne bi mogli obdržati.
Še dobro, da je Andrea Massi predvsem trener, pardon, športni pedagog – tako bodo vsaj še letos in do konca naslednje sezone slovenski smučarji lahko črpali znanje, ki si ga je zdaj zunanji sodelavec smučarske zveze nabral v zadnjem desetletju, ko je živel alpsko smučanje 24 ur na dan in zaradi tega nekajkrat končal tudi v bolnišnici. In kakšen profesionalec je, priča tudi odgovor na vprašanje, zakaj si še vedno želi sodelovati tudi z našo žensko ekipo, čeprav se je njen vodja, Denis Šteharnik, jasno odrekel njegovi pomoči. Rekel je: “V moji pogodbi piše, da sem supervizor, hočem imeti kontakt z žensko karavano, ker ni nujno, da bom še ostal v Sloveniji.”
In najverjetneje se bo to, glede na polena, ki letijo proti Andrei, slej ko prej tudi zgodilo. In potem bodo najverjetneje njegovi zdajšnji kritiki kazali na odgovorne, češ, ste pa res nesposobni, da takšnega trenerja izpustite iz rok.
V naše smučanje je vpetih preveč oseb, ki se zavedajo svoje vrednosti in jim je jasno, da položajev pod metlo brezkompromisnega Massija ne bi mogli obdržati
Tina Maze uradno še ni zaključila športne kariere. Najverjetneje bo to storila jeseni, ko se bosta umirili nogometna in olimpijska mrzlica. Glede na to, da je Andrea Massi v teh dneh vodja bazičnih priprav večine slovenskih reprezentantov, ki se bodo na goriškem pošteno potili še naslednje tri tedne, pa je smer, v katero se Tinina odločitev nagiba, skorajda na dlani. Ali pa se pošteno motim in bo šampionka poiskala novega trenerja in postala še uspešnejša?
To je bil cinizem, ki se mi je porodil prejšnji teden ob seji zbora za alpsko smučanje, ko je ob točki razno Jože Gazvoda, kreator moške ekipe za hitre discipline, ki pa že dolgo ni več vpet v naše reprezentančno smučanje, ne prav posrečeno streljal bodice proti Massiju, ki ga ni bilo na seji.
Češ, da smo Andreo napihnili novinarji, da bi imela Tina veliko več zmag v svetovnem pokalu kot 26, rekel je sicer 23, če bi jo vodil kdo drug, ne pa Goričan. Pa še marsikaj je bilo slišati. In vse skupaj je bila prava preslikava dogajanja v slovenski družbi, ki ni prav naklonjena tistim, ki se dokažejo z rezultati in so obenem brez dlake na jeziku. In človek, ki je pripomogel, da Tina Maze ni končala kariere, nezadovoljna s trenerskim štabom pred sezono 2008/2009, ne pa da bi nanizala še več zmag, ima rezultatsko potrditev za svoje delo in je brez dlake na jeziku, tako da, mimogrede, nam, novinarjem, ni bilo treba ničesar napihovati.
Res pa je, da podobno kot Jože, ki se je vsaj izpostavil z imenom in priimkom, razmišljajo tudi mnogi drugi, očitno tudi tisti pri alpskem koritu – če ne bi bilo tako, potem Andrea Massi ne bi bil samo zunanji sodelavec smučarske zveze, karkoli že to pomeni, pač pa bi bil slovenski smučarski selektor, ki bi postavljal trenerske štabe, skrbel za sistem in dolgoročno vizijo ter tudi odgovarjal za vse to. Takšen je bil njegov predlog odgovornim po koncu lanske sezone, a ostalo je le pri predlogu. V naše smučanje je vpetih preveč oseb, ki se zavedajo svoje vrednosti in jim je kristalno jasno, da svojih položajev pod metlo brezkompromisnega Massija ne bi mogli obdržati.
Še dobro, da je Andrea Massi predvsem trener, pardon, športni pedagog – tako bodo vsaj še letos in do konca naslednje sezone slovenski smučarji lahko črpali znanje, ki si ga je zdaj zunanji sodelavec smučarske zveze nabral v zadnjem desetletju, ko je živel alpsko smučanje 24 ur na dan in zaradi tega nekajkrat končal tudi v bolnišnici. In kakšen profesionalec je, priča tudi odgovor na vprašanje, zakaj si še vedno želi sodelovati tudi z našo žensko ekipo, čeprav se je njen vodja, Denis Šteharnik, jasno odrekel njegovi pomoči. Rekel je: “V moji pogodbi piše, da sem supervizor, hočem imeti kontakt z žensko karavano, ker ni nujno, da bom še ostal v Sloveniji.”
In najverjetneje se bo to, glede na polena, ki letijo proti Andrei, slej ko prej tudi zgodilo. In potem bodo najverjetneje njegovi zdajšnji kritiki kazali na odgovorne, češ, ste pa res nesposobni, da takšnega trenerja izpustite iz rok.
Letošnja sezona svetovnega prvenstva v motokrosu je ena najbolj izenačenih doslej. V boju za naslov prvaka so trije tekmovalci, med katerimi je tudi slovenski predstavnik Tim Gajser, na koledarju pa le še štiri dirke.
79. kolesarska dirka po Španiji se je začela s posamično vožnjo na čas. Osrednji slovenski adut za najvišja mesta je Primož Roglič, ki je eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini dirke. Zasavec je dirko dobil v letih 2019, 2020 in 2021.
Poletni del sezone v smučarskih skokih se je začel v Courchevelu v Franciji, kjer žensko reprezentanco že vodi novi trener Jurij Tepeš.
Nogometaši Celja so se v 3. krogu kvalifikacij za uvrstitev v Evropsko ligo pomerili z irskimi prvaki iz Dublina, z ekipo Shamrock Rovers.
S tekmo prestižne narave med sedanjima zmagovalcema lige prvakov in evropske lige, Real Madridom in Atalanto, se je sinoči v Varšavi še uradno začela nova evropska klubska nogometna sezona.
Po koncu iger 33. olimpijade v Parizu so nekateri športniki med povratkom domov spisali zanimive zgodbe.
Dobra dva tedna smo bili zaprti v športnem mehurčku tisočerih barv, vonjev in okusov. Bolj kot to pa so nas privlačile kolajne. Za uspehom se je gnalo 11.000 športnic in športnikov.
Ko je Janja Garnbret v steni, je videti enostavno, včasih celo igraje. A resnica je precej drugačna. Za lahkotnostjo so ure trdega dela, osredotočenosti, tudi solz.
Slovenija je lovila svetovne prvake Dance, se jim približala le na gol zaostanka, v zadnjih trenutkih olimpijskega polfinala pa izenačenje ni uspelo.
Toni Vodišek ohranja najboljše izhodišče pred nadaljevanjem finala v razredu formula kite. Še enkrat več pa se je izkazalo, kako nepredvidljiv šport je jadranje.
Nekdanji rokometaš Kristijan Čeh na olimpijskem stadionu ni vrgel dovolj daleč, da bi osvojil eno od razpoložljivih medalj. V igri zanjo pa ostajajo slovenski rokometaši, ki so s 33 : 28 premagali Norveško. Pred 25.000 gledalci so podaljšali svoje bivanje v olimpijski vasi, sicer ne tisti, ki smo jo največkrat omenjali.
Janja Garnbret poskuša postati prva športna plezalka z dvema zlatima olimpijskima kolajnama.
Poljaki so končali sanje slovenskih odbojkarjev v Parizu. Boleč poraz pa ne pomeni, da odbojkarji niso zmagovalci.
Jadralci imajo svoj Pariz v Marseillu. Nastope v jadralskem razredu formula kite je uspešno začel Toni Vodišek.
Jan Tratnik je pristal na končnem osmem mestu dolge cestne preizkušnje, kar je četrta najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih kolesarjev v zgodovini.
Slovenski odbojkarji so za prvo mesto v predtekmovalni skupini A premagali gostitelje olimpijskih iger, aktualne zmagovalce lige narodov in branilce olimpijskega zlata Francoze. Napetost v dvorani z 12.500 sedeži bi lahko rezal.
Slovenske rokometašice so po porazu z Nemčijo izgubile tudi proti Norveški, prikazale pa precej boljšo igro. Še vedno ohranjajo možnosti za napredovanje v četrtfinale.
Na olimpijskih igrah tekmujejo le najboljši. Navijači znajo vrhunske nastope nagraditi, ne glede na uro, nacionalnost športnikov ali vremenske pogoje.
V športu se veliko ne da narediti čez noč. Razmislek o razmerah v domačem judu ob zlati olimpijski kolajni Andreje Leški.
Neveljaven email naslov