Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za to, da je novi predsednik UEFA iz majhne države, je bil potreben pravi trenutek, zdaj pa bo čas, da zvezo popelje korak naprej
Korupcijska afera svetovne nogometne zveze je močno zamajala celotno vodstveno strukturo nogometa, a tudi leto dni po menjavi vodstva v FIFA se zdi, da se je tresla gora, rodila pa miš. Modus operandi ostaja podoben – a za to ne gre kriviti le tistih, ki si želijo vodilnih funkcij.
Gianni Infantino je, potem ko je v tesni bitki premagal klasičnega pripadnika stare garde, bahrajnskega šejka Salmana bin Ibrahima Al Khalifo, napravil nekaj nujno potrebnih reform, a vsaj toliko ostaja odprtih vprašanj. Še vedno ni razrešeno vprašanje Infantinove plače, medtem ko mu nekaterih kadrovskih menjav prominentnih figur prejšnjega režima nikakor ne gre zameriti, to je pač običajna in povsem normalna praksa v poslovnem svetu.
Lepa igra pravijo nogometu, a na ravni organizacijske strukture je vrhunski nogomet vendarle in skorajda izključno posel. FIFA je potrebovala revolucijo, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali jo je dejansko dočakala. Svetovni prvenstvi v Rusiji in Katarju, predvsem slednje, sta plod preteklega režima in novi režim FIFA na morebitno spremembo prizorišča, kar zadeva Katar, ni niti pomislil.
Evropska nogometna zveza je doživela precej manj pretresov in novi, sedmi predsednik Aleksander Čeferin ima bržkone prav, ko pravi, da ni potrebna revolucija, temveč evolucija. Predsednik UEFA je tudi podpredsednik FIFA, še več pa se je, vsaj doslej, dogajalo v ozadju.
Suspendirani nekdanji predsednik Michel Platini je včeraj na kongresu – etična komisija krovne zveze mu je dovolila slovo – dejal, da ima čisto vest in da je UEFA pod njegovim vodstvom delala dobro.
Prav Francoz je močno pripomogel k, vsaj za Evropo, zimskemu svetovnemu prvenstvu na Bližnjem vzhodu čez 6 let, ko je Francija dobila številne trgovinske sporazume, njegov najljubši klub, Paris Saint-Germain, pa nove lastnike, medtem ko je bil nogomet v tem primeru kvečjemu, če sploh, stranskega pomena.
Včerajšnji kongres je, lahko bi dejali prvič v novejši zgodovini, na evropski nogometnopolitični prestol postavil kandidata, ki je povsem neobremenjen s preteklostjo. Teorije zarote bodo bržkone, tako kot vselej doslej, pri manjšini še vedno prisotne, a včeraj se je zdelo, da je evropska nogometna javnost z zanimanjem spremljala Čeferinove odzive po izvolitvi, saj ga še ne pozna tako dobro.
Predsednik evropske nogometne zveze, kar zadeva organizacijske strukture, ni samodržec in vseh niti nima v svojih rokah, a pravi človek na pravem mestu lahko za nogomet stori veliko.
Pri nas se je precej govorilo o tem, kaj lahko predsednik evropske nogometne zveze stori za slovenski nogomet, toda prvi mož UEFA predseduje petinpetdesetim vsaj na papirju enakovrednim nogometnim zvezam. Če bodo reforme pozitivne za vse, bodo pozitivne tudi za Slovenijo.
Novemu predsedniku pa želimo, da mu v dveh letih in pol uspe izpeljati, kar si je zadal pred začetkom kampanje. V tem mandatu lahko kratkoročno stori veliko. Število mandatov želi, to močno odobrava tudi strokovna nogometna javnost, omejiti.
Da pa bi lahko govorili o dolgoročnih učinkih, bi bržkone potreboval še vsaj en mandat. Prva predsedniška naloga pa ga čaka danes – na seji izvršnega odbora bo predlagal generalnega sekretarja UEFE.
Za to, da je novi predsednik UEFA iz majhne države, je bil potreben pravi trenutek, zdaj pa bo čas, da zvezo popelje korak naprej
Korupcijska afera svetovne nogometne zveze je močno zamajala celotno vodstveno strukturo nogometa, a tudi leto dni po menjavi vodstva v FIFA se zdi, da se je tresla gora, rodila pa miš. Modus operandi ostaja podoben – a za to ne gre kriviti le tistih, ki si želijo vodilnih funkcij.
Gianni Infantino je, potem ko je v tesni bitki premagal klasičnega pripadnika stare garde, bahrajnskega šejka Salmana bin Ibrahima Al Khalifo, napravil nekaj nujno potrebnih reform, a vsaj toliko ostaja odprtih vprašanj. Še vedno ni razrešeno vprašanje Infantinove plače, medtem ko mu nekaterih kadrovskih menjav prominentnih figur prejšnjega režima nikakor ne gre zameriti, to je pač običajna in povsem normalna praksa v poslovnem svetu.
Lepa igra pravijo nogometu, a na ravni organizacijske strukture je vrhunski nogomet vendarle in skorajda izključno posel. FIFA je potrebovala revolucijo, šele čez čas pa se bo pokazalo, ali jo je dejansko dočakala. Svetovni prvenstvi v Rusiji in Katarju, predvsem slednje, sta plod preteklega režima in novi režim FIFA na morebitno spremembo prizorišča, kar zadeva Katar, ni niti pomislil.
Evropska nogometna zveza je doživela precej manj pretresov in novi, sedmi predsednik Aleksander Čeferin ima bržkone prav, ko pravi, da ni potrebna revolucija, temveč evolucija. Predsednik UEFA je tudi podpredsednik FIFA, še več pa se je, vsaj doslej, dogajalo v ozadju.
Suspendirani nekdanji predsednik Michel Platini je včeraj na kongresu – etična komisija krovne zveze mu je dovolila slovo – dejal, da ima čisto vest in da je UEFA pod njegovim vodstvom delala dobro.
Prav Francoz je močno pripomogel k, vsaj za Evropo, zimskemu svetovnemu prvenstvu na Bližnjem vzhodu čez 6 let, ko je Francija dobila številne trgovinske sporazume, njegov najljubši klub, Paris Saint-Germain, pa nove lastnike, medtem ko je bil nogomet v tem primeru kvečjemu, če sploh, stranskega pomena.
Včerajšnji kongres je, lahko bi dejali prvič v novejši zgodovini, na evropski nogometnopolitični prestol postavil kandidata, ki je povsem neobremenjen s preteklostjo. Teorije zarote bodo bržkone, tako kot vselej doslej, pri manjšini še vedno prisotne, a včeraj se je zdelo, da je evropska nogometna javnost z zanimanjem spremljala Čeferinove odzive po izvolitvi, saj ga še ne pozna tako dobro.
Predsednik evropske nogometne zveze, kar zadeva organizacijske strukture, ni samodržec in vseh niti nima v svojih rokah, a pravi človek na pravem mestu lahko za nogomet stori veliko.
Pri nas se je precej govorilo o tem, kaj lahko predsednik evropske nogometne zveze stori za slovenski nogomet, toda prvi mož UEFA predseduje petinpetdesetim vsaj na papirju enakovrednim nogometnim zvezam. Če bodo reforme pozitivne za vse, bodo pozitivne tudi za Slovenijo.
Novemu predsedniku pa želimo, da mu v dveh letih in pol uspe izpeljati, kar si je zadal pred začetkom kampanje. V tem mandatu lahko kratkoročno stori veliko. Število mandatov želi, to močno odobrava tudi strokovna nogometna javnost, omejiti.
Da pa bi lahko govorili o dolgoročnih učinkih, bi bržkone potreboval še vsaj en mandat. Prva predsedniška naloga pa ga čaka danes – na seji izvršnega odbora bo predlagal generalnega sekretarja UEFE.
79. kolesarska dirka po Španiji se je začela s posamično vožnjo na čas. Osrednji slovenski adut za najvišja mesta je Primož Roglič, ki je eden najuspešnejših tekmovalcev v zgodovini dirke. Zasavec je dirko dobil v letih 2019, 2020 in 2021.
Poletni del sezone v smučarskih skokih se je začel v Courchevelu v Franciji, kjer žensko reprezentanco že vodi novi trener Jurij Tepeš.
Nogometaši Celja so se v 3. krogu kvalifikacij za uvrstitev v Evropsko ligo pomerili z irskimi prvaki iz Dublina, z ekipo Shamrock Rovers.
S tekmo prestižne narave med sedanjima zmagovalcema lige prvakov in evropske lige, Real Madridom in Atalanto, se je sinoči v Varšavi še uradno začela nova evropska klubska nogometna sezona.
Po koncu iger 33. olimpijade v Parizu so nekateri športniki med povratkom domov spisali zanimive zgodbe.
Dobra dva tedna smo bili zaprti v športnem mehurčku tisočerih barv, vonjev in okusov. Bolj kot to pa so nas privlačile kolajne. Za uspehom se je gnalo 11.000 športnic in športnikov.
Ko je Janja Garnbret v steni, je videti enostavno, včasih celo igraje. A resnica je precej drugačna. Za lahkotnostjo so ure trdega dela, osredotočenosti, tudi solz.
Slovenija je lovila svetovne prvake Dance, se jim približala le na gol zaostanka, v zadnjih trenutkih olimpijskega polfinala pa izenačenje ni uspelo.
Toni Vodišek ohranja najboljše izhodišče pred nadaljevanjem finala v razredu formula kite. Še enkrat več pa se je izkazalo, kako nepredvidljiv šport je jadranje.
Nekdanji rokometaš Kristijan Čeh na olimpijskem stadionu ni vrgel dovolj daleč, da bi osvojil eno od razpoložljivih medalj. V igri zanjo pa ostajajo slovenski rokometaši, ki so s 33 : 28 premagali Norveško. Pred 25.000 gledalci so podaljšali svoje bivanje v olimpijski vasi, sicer ne tisti, ki smo jo največkrat omenjali.
Janja Garnbret poskuša postati prva športna plezalka z dvema zlatima olimpijskima kolajnama.
Poljaki so končali sanje slovenskih odbojkarjev v Parizu. Boleč poraz pa ne pomeni, da odbojkarji niso zmagovalci.
Jadralci imajo svoj Pariz v Marseillu. Nastope v jadralskem razredu formula kite je uspešno začel Toni Vodišek.
Jan Tratnik je pristal na končnem osmem mestu dolge cestne preizkušnje, kar je četrta najboljša olimpijska uvrstitev slovenskih kolesarjev v zgodovini.
Slovenski odbojkarji so za prvo mesto v predtekmovalni skupini A premagali gostitelje olimpijskih iger, aktualne zmagovalce lige narodov in branilce olimpijskega zlata Francoze. Napetost v dvorani z 12.500 sedeži bi lahko rezal.
Slovenske rokometašice so po porazu z Nemčijo izgubile tudi proti Norveški, prikazale pa precej boljšo igro. Še vedno ohranjajo možnosti za napredovanje v četrtfinale.
Na olimpijskih igrah tekmujejo le najboljši. Navijači znajo vrhunske nastope nagraditi, ne glede na uro, nacionalnost športnikov ali vremenske pogoje.
V športu se veliko ne da narediti čez noč. Razmislek o razmerah v domačem judu ob zlati olimpijski kolajni Andreje Leški.
Na olimpijskih igrah v Parizu so boje na tamkajšnjih brzicah končali še kanuisti. Slovenske barve je v finalu zastopal Benjamin Savšek, eden najboljših športnikov v slalomu na divjih vodah.
Neveljaven email naslov