Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Komentar Aljaža Golčerja o uvedbi varnostnega sistema "halo", ki pomeni konec Formule 1, kot jo poznamo
Formula 1 od prihodnjega leta ne bo več, kar je bila. Doba dirkanja z odprtimi kokptiti v kraljevskem razredu motošporta je blizu koncu. K tej izjavi, preden me me obtožite senzacionalizma ali nesprejemanja novosti, se bomo še vrnili. Pa začnimo kar pri stvari sami. Dirkalniki bodo od začetka prihodnje sezone opremljeni s zaščito, imenovano »halo«. Gre za polkrožno barikado, ki ščiti območje okoli voznikove čelade, ter osrednjim, recimo mu, stebričkom, ki deli vidno polje na polovico, a naj ne bi oviral voznikovega pogleda. Gre za poskus povečanja varnosti, a še bolj kot to, gre za noviteto, ki je razdelila mnenja v paddocku bolj kot karkoli drugega v zadnjih letih. Kontroverzna naprava, ki bo od prihodnjega leta obvezna, je pričakovano razjarila navijače. Na nedavnem zasedanju strateške skupine Formule 1 je nasprotovanje izrazila večina moštev. Halo pa je prinesel tudi nasprotujoča si mnenja tudi med vozniki, ki jim je namenjen. Med glasnejšimi nasprotniki sta Max Verstappen, mladost je norost, boste morda rekli, ter Kevin Magnussen. Njegovo razmišljanje je, v to sem prepričan, glasba za ušesa marsikaterega navdušenca nad Formulo 1.
To ne sodi v Formulo 1, varnost ne sme biti vedno na prvem mestu. Formula 1 je popularna, ker ima tudi element nevarnosti. Dirkalniki so dovolj varni. Takšne stvari Formuli 1 vzamejo nekaj strasti, ki je njeno bistvo. Ferrari ni brez razloga bolj zaželen kot Mazda. Če nekaj izgleda slabo, tudi je slabo. – Kevin Magnussen
Tudi če se v celoti strinjamo s Kevinom Magnussenom, pa to še ne pomeni, da nima prav tudi kdo drug. Sebastian Vettel je na Madžarskem predstavljal glas razuma in tudi z njim lahko najdemo več kot le kakšno skupno točko.
Razumeti moramo, da gre za odločitev, ki pomaga voznikom ostati pri življenju, če gre nekaj hudo narobe. Očitke glede videza naprave razumem, a tisti, ki so v zadnjih letih v dirkaškem športu izgubili življenje, bi “halo” z veseljem sprejeli. Ne znam si predstavljati dirkalnikov Formule 1 brez atraktivnih krilc, ki pa jih ni bilo do 60. ali 70. let prejšnjega stoletja. Želim si tudi, da bi namesto s 6- spet dirkali z 12-valjnimi motorji, a tu je potrebno misliti predvsem na to, da je “halo” nekaj, kar bo voznikom pomagalo. – Sebastian Vettel
Če ste bili okoli preloma tisočletja na kakšni dirki, najbrž še pomnite oglušujočih zvokov bolidov Formule 1, medtem ko lahko v zadnjih letih čepke za ušesa mirne vesti pustite doma. A tudi tega smo se privadili, čeravno se nostalgično spominjamo časov 10- in 12-valjnikov, ko so slednji zdaj prava redkost tudi v prodkciji cestnih super-avtomobilov, ki v obliki plakatov krasijo otroške sobe. Če se vrnemo k začetni misli, da Formula 1 od prihodnje sezone, ne bo več, kar je bila; Tudi sistema »halo« se bomo bržkone prej ali slej navadili. Bomo pa morda, še malce bolj nostalgično in večkrat kot prej, na spletu poiskali kakšnega od najljubših trenutkov dobrih starih časov, preden so Formuli 1 odvzeli nov kanček romantike. Ali pač ne, če se z mano ne strinjate. Tu vendarle ne gre za prav in narobe.
Slovenska reprezentanca se v Zürichu pripravlja na nedeljski vrhunec svetovnega prvenstva v kolesarstvu, na člansko cestno dirko. Pred to sta Primož Roglič in Tadej Pogačar ostala brez pomembnega pomočnika, udeležbo je zaradi poškodbe dlani odpovedal Matej Mohorič.
Z devetimi tekmami prvega kola se je začela nova sezona evropske lige v nogometu. V prenovljenem formatu tekmovanja nastopa šestintrideset ekip, med katerimi so nekatera najuspešnejša moštva stare celine. Iz angleškega prvenstva Manchester United in Tottenham, oba rimska velikana Roma in Lazio, frankfurtski Eintracht, nizozemski Ajax, carigrajska večna tekmeca Fenerbahče in Galatasaray ter številni drugi. Finale bo 21. maja prihodnje leto na stadionu San Mames v Bilbau, na katerem domuje baskovski klub Athletic.
Za košarkarje Olimpije se začenja nova evropska sezona, v kateri bodo slovenski prvaki skušali popraviti vtis po lanski, v kateri so ostali brez nastopov v končnici.
V Zürichu se nadaljuje svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, ki po vožnji na čas v članski konkurenci prinaša tekme mlajših selekcij.
Na olimpijski progi Barcelone se je končala sezona svetovnega pokala slalomistov na divjih vodah. Olimpijska sezona, ki je ravno na največjem športnem dogodku vsakih štirih let prinesla nekaj grenkih trenutkov, več veselja pa ob celovitem pogledu na sezono.
Mestne tekme športnih plezalcev za svetovni pokal so postale nekaj običajnega. V gorskih vasicah so bile postavljene stene in smeri, v mestnih središčih pa so še posebno atraktivne in mamljive preizkušnje na balvanih.
Maribor je ta konec tednu v znamenju odbojke ob praznovanju 100 letnice igranja tega športa v mestu in širše v Sloveniji.
Slalomisti na divjih vodah sezono končujejo v Španiji. Slovenska reprezentanca bo skušala zaceliti olimpijske rane. V boju za skupno zmago je med slovenskimi krotilc brzic v najboljšem položaju Benjamin Savšek.
Judoisti začenjajo nov olimpijski cikel, in sicer s točkovanjem za nastop v Los Angelesu. Judo ostaja ena od paradnih slovenskih disciplin s potrditvijo in kolajno v Parizu.
Košarkarska sezona se je tradicionalno začela na prizorišču moštva, ki se je v minuli sezoni prebilo v prvo ligo. Superpokalna tekma pa je rezervirana za najboljša kluba zadnje sezone, v slovenskem primeru sta to vnovič Olimpija in Krka.
Začenja se nova sezona nogometne lige prvakov. Nov tekmovalni sistem prinaša dodaten draž, več tekmovalnosti in manj preračunavanja.
Med protagoniste za najvišja mesta domačega rokometnega prvenstva se po desetletjih vnovič vrača Slovan. Vnovičen zagon rokometa na najvišji ravni prinaša še več privlačnih, izenačenih tekem za vrh.
Rokometašice Krima so odigrale uvodno domačo tekmo letošnje lige prvakinj. O razmerjih moči, novi ekipi in prvih vtisih v jutranji športni zgodbi.
Leto 2024 ponuja največje športne dogodke, tudi za šahistke in šahiste, ki se na 45. šahovski olimpijadi v teh dneh merijo v Budimpešti. Utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Poletna velika nagrada smučarskih skakalcev je že vrsto let smerokaz reprezentancam v pripravah na zimsko sezono. Tudi letos večina najboljših slovenskih skakalcev izpušča poletne tekme, taktično pa so si v reprezentanci zamislili tudi lov na dodatno kvoto za začetek zime.
V Ljubljani je v teh dneh živahno ob teniških igriščih v parku Tivoli. Lahko bi bilo še bolj živahno, če bi bile na najmočnejšem domačem teniškem turnirju uspešne tudi slovenske igralke, pa v jutranji športni zgodbi ugotavlja Luka Petrič.
Košarkarji Olimpije sestavljajo mozaik prenovljene zasedbe. V pripravah na novo sezono, z novim športnim direktorjem in trenerjem so odigrali kopico kakovostnih tekem, zdaj jih čaka potrjevanje zastavljenih ciljev z moštvi podobnega kakovostnega razreda.
Slovenska nogometna reprezentanca je uspešno začela nastope v Ligi narodov. Na 63. rojstni dan selektorja Matjaža Keka je v Stožicah gostila Kazahstan. Po dveh tekmah Slovenije v septembrskem reprezentančnem oknu smernice slovenske reprezentance v jutranji športni zgodbi oriše Marko Cirman.
Primož Roglič je po letu 2021 znova dirko po Španiji končal v rdeči majici. Končana je popolna slovenska sezona tritedenskih dirk, kjer je prvi dve osvojil Tadej Pogačar, zadnjo, ki se je končala včeraj, pa Primož Roglič.
Športni plezalci so se v Kopru pomerili na tekmi svetovnega pokala. Za najboljšo športno plezalko vseh časov Janjo Garnbret, ki je letos osvojila še drugo zlato olimpijsko kolajno, je bila to hkrati tudi zadnja tekma sezone.
Neveljaven email naslov