Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
V dvorani Tivoli se je včeraj začel finale državnega prvenstva v hokeju na ledu. Večna tekmeca, Olimpija in Jesenice, se bosta pomerila v seriji do štirih zmag.
Za celjske rokometaše se je končala evropska sezona, ki je bila ena najmanj uspešnih doslej. Od lige prvakov so se poslovili po rednem delu tekmovanja, v zadnjem krogu so gostili dansko ekipo iz Gudmeja.
Domača tekmovanja v odbojki se bližajo zadnjemu dejanju. Po sinočnjih polfinalnih tekmah v Mariboru in Novem mestu sta v boju za prvo odbojkarsko zmago v sezoni le še dva kluba.
Rokometaši Gorenja so končali evropsko sezono. V zadnjem krogu skupinskega dela evropske lige so gostili dansko ekipo iz Skjerna.
Večer prinaša prvi povratni tekmi osmine finala najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu, lige prvakov. Prva četrtfinalista bosta nocoj znana v Münchnu in San Sebastianu.
Prvi marčevski konec tedna sta zaznamovala slovenska kolesarska zvezdnika. Tadej Pogačar je sezono svetovne serije začel na enodnevni klasiki v Italiji, Primož Roglič pa na francoskih cestah, na dirki med Parizom in Nico.
24. krog domačega nogometnega prvenstva je postregel z derbijem vodilnih ekip, Celja in Olimpije.
Tekmovalni konec tedna v Lahtiju se za smučarske skakalce nadaljuje z ekipno tekmo. Slovenija bo, ob odsotnosti Anžeta Laniška in Timija Zajca, tokrat nastopila v nekoliko drugačni postavi.
Slovenska ženska rokometna reprezentanca je v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo v Velenju gostila Francijo, aktualno svetovno in olimpijsko prvakinjo, ki pomeni pravi preizkus za naše rokometašice pred olimpijskimi kvalifikacijami. Ekipi se bosta pomerili še enkrat, in sicer v nedeljo v Orleansu.
Slovenska reprezentanca v atletiki je na dvoransko svetovno prvenstvo odpotovala brez skakalke s palico Tine Šutej, ki je udeležbo odpovedala zaradi poškodbe. Šesterica atletov in atletinj, ki bo Slovenijo zastopala v Glasgowu, ima ob odsotnosti prve adutinje za odličja skromnejše cilje.
V razširjenem avstrijskem prvenstvu v hokeju na ledu bodo v tem tednu znani pari četrtfinala. Mesto med osmerico najboljših lovijo tudi slovenski državni prvaki, hokejisti Olimpije.
S tekmo med Bravom in Koprom se je sklenil 23. krog domačega nogometnega prvenstva, v katerem si je spodrsljaj privoščilo Celje. Vodilno moštvo lige bo v prihodnjem krogu gostovalo v Ljubljani, kjer bi lahko Olimpija z zmago izdatno popestrila boj za naslov državnih prvakov.
Smučarske skakalke so se konec tedna pomerile v Hinzenbachu. Sledile bodo tekme na severu Evrope, najprej se bodo pomerile v Lahtiju na Finskem, nato na treh norveških skakalnicah, kjer bi se morala sezona tudi končati. Ta se bo po spremembi na koledarju v Planici po prizadevanjih Smučarske zveze Slovenije, ki ji je pri Mednarodni zvezi uspelo pridobiti finale sezone. V dolini pod Poncami bo 21. marca okronana zmagovalka sezone. Najbolje kaže Niki Prevc, ki je v rumeni majici vodilne v seštevku svetovnega pokala že od januarskih tekem v Beljaku.
Moški del svetovnega pokala v alpskem smučanju se nadaljuje v Združenih državah Amerike, in sicer s tekmami v tehničnih disciplinah na olimpijskem prizorišču, ki so mu pred tremi leti spremenili ime. SquawValley, ki je zimske olimpijske igre gostil leta 1960, so zaradi slabšalnega pomena kraja preimenovali v Palisades Tahoe.
Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se nadaljuje v Nemčiji, na letalnici v Oberstdorfu, kjer bodo med favoriti za najvišja mesta vnovič slovenski tekmovalci. Letalnice so v svetovnem pokalu redkost, v letošnji sezoni bodo skakalci na njih tekmovali le še v Vikersundu in pri nas v Planici.
Slovenska košarkarska reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2025 začela v Kopru. Včeraj se je pomerila z Ukrajino, v nedeljo se bo pred domačim občinstvom še z Izraelom. Ljubitelji košarke na Slovenskem primorju lahko v zadnjih letih v živo spremljajo le nastope reprezentance. Klubska košarka je povsem zamrla, čeprav je bila Sixt Primorska še v sezoni 2018/19 slovenska državna prvakinja. Sedanje stanje klubske košarke v našem največjem obalnem mestu, ki je dalo tudi dva reprezentanta, Vlatka Čančarja in Gregorja Hrovata, je osrednja tema današnje jutranje športne zgodbe.
Rokometaši Celja so v 12. krogu lige prvakov gostili eno najboljših ekip v letošnji sezoni, Magdeburg, ki igra hiter in privlačen rokomet. Nemško moštvo meri na najvišja mesta na tekmovanju in ima že zagotovljeno, da bo igralo v končnici, slovenski prvaki pa se bodo po prihodnjih dveh tekmah poslovili od evropske sezone.
Na ekipnem svetovnem prvenstvu v Busanu v Južni Koreji odlično nastopa slovenska namiznoteniška reprezentanca, ki se je s popolnim izkupičkom, kot zmagovalka skupine, uvrstila v izločilne boje.
Pred slovensko košarkarsko reprezentanco je pestro leto. Ta teden jo čakata prvi kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2025. V Kopru bo gostila Ukrajino in Izrael. Vrhunec bo poleti, ko si bo v Pireju skušala vnovič priboriti olimpijsko vozovnico.
V 21. krogu nogometnega prvenstva je vodilna trojica klubov igrala v gosteh. Celjani po odigranem krogu ostajajo na vrhu lestvice in nič ne kaže, da bi jim lahko kdo otežil pot do novega naslova prvakov.
Neveljaven email naslov