Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Slovenska reprezentanca v vaterpolu skupinski del evropskega prvenstva na Hrvaškem končuje proti reprezentanci Nizozemske.
Po končani jubilejni 60. izvedbi, ki je bila tudi letos v Kranjski Gori, se v športni zgodbi sprašujemo o prihodnosti tekmovanja in možnostih, da se spet vrne na Pohorje.
Prestižna turneja štirih skakalnic se je tradicionalno končala v Bischofshofnu. Tekmovanje je ponudilo napete in izenačene boje, ki so jih zaznamovali tudi slovenski smučarski skakalci.
Jubilejno tekmovanje za Zlato lisico tudi letos poteka v Kranjski Gori, kjer so prireditelji v toplih vremenskih razmerah za ta letni čas uspeli pripraviti progo za edino žensko tekmo svetovnega pokala v alpskem smučanju pri nas.
Kapetan zlate košarkarske reprezentance, ki je leta 2017 osvojila naslov evropskega prvaka, je napovedal konec kariere. Od poklicne košarke se bo Goran Dragić uradno poslovil z dvodnevnim dobrodelnim dogodkom, ki se ga bodo avgusta v Ljubljani udeležili tudi nekateri zvezdniki iz lige NBA.
Po tekmi v Innsbrucku so se karte v boju za zlatega orla še izdatno premešale. Odgovori o končnem razpletu bodo znani na zadnji postaji prestižne turneje v Bischofshofnu, kjer se bodo skakalci pomerili v soboto.
Za smučarske skakalke se je novoletna turneja končala v Oberstdorfu, v zgoščenem koledarju zime pa tekmovalke čaka že nadaljevanje sezone v svetovnem pokalu. Na dveh tekmah se bodo pomerile v Beljaku.
Najzahtevnejšo vzdržljivostno dirkaško preizkušnjo že peto leto zapored gosti Savdska Arabija. Na startu 46. izvedbe, ki se bo s krajšim prologom začela v petek, bosta tudi letos dva slovenska motociklista. V svojih razredih oba, Toni Mulec in Simon Marčič, ciljata na najvišja mesta.
Začetek leta 2024 na športnem področju prinaša tekmo novoletne turneje na drugem nemškem prizorišču, in sicer v Garmisch Partenkirchnu, kjer bodo že vidni obrisi skupinice najboljših smučarskih skakalcev v boju za zlatega orla.
V zadnji letošnji športni zgodbi se posvetimo novoletni turneji v smučarskem teku, ki se je s sprinterskimi preizkušnjami začela v Toblachu.
Slovenski rokometaši se pripravljajo na januarsko evropsko prvenstvo. Iz ekipe so zaradi poškodb še pred odhodom v Nemčijo odpadli nekateri ključni igralci, kot so Blaž Janc, Domen Makuc in Stefan Žabić. V zadnjem sklopu priprav varovance Uroša Zormana, po tekmi z Avstrijo, čakata še prijateljska dvoboja proti Črni gori in Hrvaški.
Alpske smučarke leto 2023 končujejo s tekmama v tehničnih disciplinah v Lienzu. Iz Avstrije se bodo nato preselile na edino slovensko prizorišče svetovnega pokala, v Kranjsko Goro, ki bo tudi letos gostila tekmovanje za Zlato lisico.
S kvalifikacijami v Oberstdorfu se bo začel eden izmed vrhuncev zime za smučarske skakalce, že 72. novoletna skakalna turneja. V boju za zlatega orla so najbolj lačni nemški in avstrijski tekmovalci, svoje načrte pa imajo tudi slovenski orli.
Slovenska rokometna reprezentanca je začela zadnji del priprav pred odhodom na evropsko prvenstvo v Nemčiji.
V košarkarski ligi NBA božični prazniki tradicionalno prinašajo najzanimivejše dvoboje v sezoni.
Letošnje leto je bilo izjemno uspešno za slovenski šport, prihodnje leto pa ob nekaterih največjih športnih dogodkih nabor tihih želja še povečuje.
V 14. krogu državnega prvenstva v odbojki je ljubljanski ACH Volley gostil kamniški klub Calcit. Največja tekmeca v prvenstvu sta se pomerila za vodilno mesto v prvenstvu.
Letošnja evropska sezona košarkarjev Olimpije je najslabša v zgodovini kluba. Slovenski prvaki v evropskem pokalu neuspešno lovijo zmago, precej bolje pa jim kaže v regionalnem tekmovanju, v katerem so v družbi vodilnih ekip. V Stožicah so se včeraj pomerili s slovito zagrebško Cibono.
Primož Roglič je tekmovalec, ki je močno spremenil slovenski kolesarski svet. Pred leti je oral ledino na največjih dirkah in poskrbel za dvig priljubljenosti kolesarstva pri nas. S svojimi nastopi je močno zaznamoval tudi letošnje leto.
Sredi sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju se je zamenjalo vodstvo ženskega dela reprezentance v tehničnih disciplinah. V vlogi glavnega trenerja bo alpske smučarke poslej vodil Mitja Kunc.
Neveljaven email naslov