Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Kolesarji so zadnji teden dirke po Italiji začeli z najzahtevnejšo etapo, ki je naziv kraljevska izgubila zaradi veliko snega na prelazu Gavia. Organizatorji so bili tako prisiljeni najvišjo točko letošnje dirke odmakniti s trase, etapa pa je vseeno ponudila veliko zanimivosti.
Če bi vsi, ki tekmovanje spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil
Tritedenske kolesarske dirke so nekaj posebnega. Že za tiste, ki samo spremljajo vse skupaj iz avtov in v spremljevalnem konvoju dirke, kaj šele za moštva, ki na dirkah nastopajo. Slovenci so na njih prisotni že lep čas, v zadnjem obdobju pa zdajšnja generacija skrbi tudi za to, da se o njihovi prisotnosti zares veliko govori tudi v mednarodnih okvirih. Rožnata dirka je danes na poti proti biatlonski Anterselvi.
Tudi Rogla se je peljal tu mimo. Morda je tudi v tem nekaj nove spodbude za še en Telemark na tem Giru. @Val202 pic.twitter.com/AjampNz1Dj
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Še pet tekmovalnih dni je do konca letošnjega Gira in nihče v karavani ne skriva, da komaj čaka cilj v Veroni in da je vsega konec in da se spet za nekaj dni prosto zadiha. Športno tekmovanje, hoteli ali ne, vedno prinese obilo tistega, česar morda navadni smrtniki niti ne občutimo. Vse to na posameznike vpliva tako ali drugače. Vsak tudi po svoje prenaša vse napetosti, pa če izpostavim le to, da v tem obdobju le trikrat dve noči zapored spiš v isti postelji.
In če zdaj še malo razpotegnem vse skupaj ‒ ker se bomo danes ustavili v Anterselvi, zimska svetovna prvenstva trajajo slaba dva tedna. Zaradi pokroviteljev jih številni zdaj razvlečejo na tri konce tedna. In največkrat prav vsi niso ves čas zraven. Olimpijske igre so že nekaj zadnjih olimpijad omejene na največ 17 tekmovalnih dni. Pa smo znova pri različnih panogah in pri povsem različnih obdobjih, ko je treba biti na prizorišču. Praviloma razen vodstev reprezentanc nikoli tri tedne. Svetovno nogometno prvenstvo nam že nekaj obdobij ponuja skoraj točno mesec dni, morda dan več tekem. Pa spet za posamezne reprezentance nikakor ne vsak dan. Ragbi in kriket, ki ju pri nas spremljajo le redki posamezniki, imata tudi zelo razpotegnjena sklepna turnirja svetovnih prvenstev, ampak smo spet pri istem. Nihče ne igra dan za dnem in nihče ne spi samo dvakrat v isti postelji.
Kolesarstvo trikrat na leto to ponudi. Maja na Giru, julija na Touru in septembra na Vuelti. Vsak dan je treba svoje delo opraviti najbolje, kar je mogoče. Pa naj bo v snežnih razmerah, kot denimo v torek na Mortirolu, ali pa v vročini pri 35 stopinjah ali več v Pirenejih na francoski pentlji ter nekaj tednov pozneje na razbeljenem Pirenejskem polotoku. Vse pa zanima le izid – le najboljši. Drugi in tretji sta, denimo, že prvi in drugi poraženec, če uporabim besede tistih, ki šport dojemajo po ameriško. Četrti pa je tako ali tako “ta lesen”, če bi uporabil izvirni naziv, ki ga uporabljajo v karnevalu na pustno nedeljo v Cerknem.
Čeprav je kolo odšlo na “doping” je bilo tudi po etapi potrebno obrniti še nekaj vatov. @Val202 pic.twitter.com/sioDbYwr7N
— Dare Rupar (@DareRupar) May 28, 2019
Slovenski kolesarji so vse od Vinka Polončiča, ki je prvi zagrizel v tedaj še zelo trdo skorjo poklicnega kolesarstva, do zadnjega, ki je vstopil že vsaj v polbelo obdobje našega kolesarstva na tujem, Tadeja Pogačarja, naredili nekaj, o čemer smo nekdaj lahko le sanjali. O naših kolesarjih se govori, o njih vse vedo vsi, ki z nami delijo delovni prostor po različnih objektih, ki jim na Giru, Touru in Vuelti pravijo novinarska središča. Če bi vsi, ki tekmovanja spremljate doma, videli, kje vse vozijo najboljše in kaj vse počnejo z njimi, ko so za to poklicani, bi se marsikdo med vami celo zgrozil. Ampak to je del tekmovalnega športa, ki je v trenutku, ko se ugasnejo žarometi in kamere, lahko še kako naporen.
Primož Roglič je ta hip precej stran od zmage na svojem drugem Giru, ki jo je doma večina pričakovala. Bo pa, če ne bodo zdravstvene težave močnejše, v nasprotju z lanskim Parizom v Veroni Romea in Julije stopil na zmagovalni oder tritedenske dirke. In ne pozabimo, to doslej Slovencu še ni uspelo. In Primož Roglič nam je v torek ponovil stavek, ki ga je povedal že ob prvem dnevu v rožnatem – Giro še ni končan.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasilo najboljše športnike, športnice in ekipo letošnjega leta. Slavnostni prireditvi, ki vsako leto poteka že od leta 1968, in nagrajencem se posvetimo v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so se v Alta Badii dvakrat pomerili v veleslalomu. Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala v italijanskih Dolomitih zelo ustreza Žanu Kranjcu, ki je poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder v letošnji sezoni.
Sezona svetovnega pokala se je v moški konkurenci začela precej monotono. Zdi se, da so v rahli prednosti nemški in avstrijski tekmovalci, ki se jim počasi približujejo drugi. Med temi tudi vse bolj stanovitni slovenski orli, ki stopnjujejo formo pred začetkom novoletne turneje.
V 12. krogu jadranske lige sta se pomerila najuspešnejša slovenska kluba Olimpija in Krka. Dvoboj obeh ekip je danes le še bleda senca nekdaj vročega derbija, ki je polnil košarkarske dvorane.
Smučarske skakalke so v Engelbergu, kjer nastopajo tudi skakalci, na veliki napravi odprle tekmovalni konec tedna. Čeprav je prizorišče v Švici šele drugo za dekleta v letošnji sezoni, je že zdaj jasno, da so se razmerja moči v svetovnem pokalu precej spremenila.
Končan je skupini del evropskih nogometnih pokalov, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski ACH Volley sezone na najvišji klubski ravni ni začel po željah, izkupiček je po prvi polovici skupinskega dela manjši od pričakovanj.
Po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerem je slovenska reprezentanca pustila dober vtis, se bodo plavalke in plavalci v kratkih bazenih pomerili še za državne naslove.
Na svetovnem prvenstvu rokometašic se bodo z današnjimi tekmami začeli četrtfinalni boji. Slovenija je bila za osmerico najboljših malce prekratka, je pa v Skandinaviji izpolnila cilj ter si zagotovila olimpijske kvalifikacije.
Uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih so zaznamovali predvsem tekmovalci iz Avstrije in Nemčije, ki so na prvih tekmah korak pred konkurenco.
Po vseh težavah z vremenskimi razmerami se je letošnja sezona tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju začela tudi za predstavnike v hitrih disciplinah. V teh je naš osrednji adut, ki cilja na najvišja mesta, Ilka Štuhec.
Po uvodu na Švedskem biatlonska karavana svetovnega pokala nadaljuje sezono v Avstriji. V Hochfilznu so se tekmovanja začela s preizkušnjama v sprintu.
Med ljubitelji odbojke odmeva prestop Nika Mujanoviča, ki se je iz Kamnika preselil v Monzo. Devetnajstletnik je k italijanskemu predstavniku prestopil brez dovoljenja svojega kluba in domače zveze, Mednarodna odbojkarska zveza pa je odločila v prid igralca, ki je medtem že zaigral za svojega novega delodajalca in postal četrti Slovenec z nastopom v letošnji sezoni močnega italijanskega prvenstva.
S tekmo desetega kroga proti Hapoelu iz Tel Aviva so košarkarji Olimpije vstopili v drugo polovico letošnje sezone evropskega pokala. Ob dozdajšnjih neuspehih je končnica tekmovanja povsem nerealen cilj.
Rokometaši Gorenja so skupinski del evropske lige pred domačim občinstvom končali proti vodilnemu moštvu v skupini, švedskemu Sävehofu.
Za slovenske rokometašice se je s tekmo proti Francozinjam sklenil prvi del svetovnega prvenstva na Norveškem. Slovenke se iz Stavangerja selijo v Trondheim, kjer bodo lovile končnico turnirja. Nasprotnice v drugem delu tekmovanja oziroma za četrtfinalni vstopnici bodo Avstrijke, Južne Korejke in gostiteljice Norvežanke.
Stožice so gostile drugi letošnji nogometni derbi med najuspešnejšima slovenskima kluboma. O nogometnem derbiju, z reprezentančnim pridihom po žrebu skupini za evropsko prvenstvo, bo tekla beseda v jutranji športni zgodbi.
Tudi v letošnji sezoni najelitnejšega tekmovanja v dvoranskem nogometu, so slovenske barve zastopali igralci Dobovca. Ti so se uvrstili v elitni del tekmovanja, v katerem jim je malo zmanjkalo do uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice. So pa sicer slovenski prvaki v Prištini, ki je gostila eno od štirih skupin, pustili dober vtis.
V Hamburgu bodo zvečer opravili žreb skupin, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v nogometu; prihodnje leto ga bo gostila Nemčija. Na prizorišču žrebanja na severu države gostiteljice Luka Petrič razmišlja o možnih nasprotnikih Slovenije v skupinskem delu turnirja.
Nogometaši Olimpije so v predzadnjem, 5. krogu skupinskega dela konferenčne lige gostili francoski Lille, vodilno moštvo svoje skupine, ki si je že pred prihodom v Ljubljano zagotovilo igranje v končnici. O možnostih za napredovanje in krstni sezoni slovenskih prvakov na evropskem tekmovanju pa podrobneje v današnji jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov