Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Društvo športnih novinarjev Slovenije je razglasilo najboljše športnike, športnice in ekipo letošnjega leta. Slavnostni prireditvi, ki vsako leto poteka že od leta 1968, in nagrajencem se posvetimo v jutranji športni zgodbi.
Alpski smučarji v tehničnih disciplinah so se v Alta Badii dvakrat pomerili v veleslalomu. Tradicionalno prizorišče svetovnega pokala v italijanskih Dolomitih zelo ustreza Žanu Kranjcu, ki je poskrbel za prvo slovensko uvrstitev na zmagovalni oder v letošnji sezoni.
Sezona svetovnega pokala se je v moški konkurenci začela precej monotono. Zdi se, da so v rahli prednosti nemški in avstrijski tekmovalci, ki se jim počasi približujejo drugi. Med temi tudi vse bolj stanovitni slovenski orli, ki stopnjujejo formo pred začetkom novoletne turneje.
V 12. krogu jadranske lige sta se pomerila najuspešnejša slovenska kluba Olimpija in Krka. Dvoboj obeh ekip je danes le še bleda senca nekdaj vročega derbija, ki je polnil košarkarske dvorane.
Smučarske skakalke so v Engelbergu, kjer nastopajo tudi skakalci, na veliki napravi odprle tekmovalni konec tedna. Čeprav je prizorišče v Švici šele drugo za dekleta v letošnji sezoni, je že zdaj jasno, da so se razmerja moči v svetovnem pokalu precej spremenila.
Končan je skupini del evropskih nogometnih pokalov, utrinek ujamete v jutranji športni zgodbi.
Ljubljanski ACH Volley sezone na najvišji klubski ravni ni začel po željah, izkupiček je po prvi polovici skupinskega dela manjši od pričakovanj.
Po evropskem prvenstvu v Romuniji, na katerem je slovenska reprezentanca pustila dober vtis, se bodo plavalke in plavalci v kratkih bazenih pomerili še za državne naslove.
Na svetovnem prvenstvu rokometašic se bodo z današnjimi tekmami začeli četrtfinalni boji. Slovenija je bila za osmerico najboljših malce prekratka, je pa v Skandinaviji izpolnila cilj ter si zagotovila olimpijske kvalifikacije.
Uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih so zaznamovali predvsem tekmovalci iz Avstrije in Nemčije, ki so na prvih tekmah korak pred konkurenco.
Po vseh težavah z vremenskimi razmerami se je letošnja sezona tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju začela tudi za predstavnike v hitrih disciplinah. V teh je naš osrednji adut, ki cilja na najvišja mesta, Ilka Štuhec.
Po uvodu na Švedskem biatlonska karavana svetovnega pokala nadaljuje sezono v Avstriji. V Hochfilznu so se tekmovanja začela s preizkušnjama v sprintu.
Med ljubitelji odbojke odmeva prestop Nika Mujanoviča, ki se je iz Kamnika preselil v Monzo. Devetnajstletnik je k italijanskemu predstavniku prestopil brez dovoljenja svojega kluba in domače zveze, Mednarodna odbojkarska zveza pa je odločila v prid igralca, ki je medtem že zaigral za svojega novega delodajalca in postal četrti Slovenec z nastopom v letošnji sezoni močnega italijanskega prvenstva.
S tekmo desetega kroga proti Hapoelu iz Tel Aviva so košarkarji Olimpije vstopili v drugo polovico letošnje sezone evropskega pokala. Ob dozdajšnjih neuspehih je končnica tekmovanja povsem nerealen cilj.
Rokometaši Gorenja so skupinski del evropske lige pred domačim občinstvom končali proti vodilnemu moštvu v skupini, švedskemu Sävehofu.
Za slovenske rokometašice se je s tekmo proti Francozinjam sklenil prvi del svetovnega prvenstva na Norveškem. Slovenke se iz Stavangerja selijo v Trondheim, kjer bodo lovile končnico turnirja. Nasprotnice v drugem delu tekmovanja oziroma za četrtfinalni vstopnici bodo Avstrijke, Južne Korejke in gostiteljice Norvežanke.
Stožice so gostile drugi letošnji nogometni derbi med najuspešnejšima slovenskima kluboma. O nogometnem derbiju, z reprezentančnim pridihom po žrebu skupini za evropsko prvenstvo, bo tekla beseda v jutranji športni zgodbi.
Tudi v letošnji sezoni najelitnejšega tekmovanja v dvoranskem nogometu, so slovenske barve zastopali igralci Dobovca. Ti so se uvrstili v elitni del tekmovanja, v katerem jim je malo zmanjkalo do uvrstitve na zaključni turnir najboljše četverice. So pa sicer slovenski prvaki v Prištini, ki je gostila eno od štirih skupin, pustili dober vtis.
V Hamburgu bodo zvečer opravili žreb skupin, ki bodo nastopile na evropskem prvenstvu v nogometu; prihodnje leto ga bo gostila Nemčija. Na prizorišču žrebanja na severu države gostiteljice Luka Petrič razmišlja o možnih nasprotnikih Slovenije v skupinskem delu turnirja.
Nogometaši Olimpije so v predzadnjem, 5. krogu skupinskega dela konferenčne lige gostili francoski Lille, vodilno moštvo svoje skupine, ki si je že pred prihodom v Ljubljano zagotovilo igranje v končnici. O možnostih za napredovanje in krstni sezoni slovenskih prvakov na evropskem tekmovanju pa podrobneje v današnji jutranji športni zgodbi.
Neveljaven email naslov