Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Teden po Wimbledonu tudi tokrat Umag v Istri gosti teniški turnir serije ATP, ki je najbliže našim krajem. Igra se na peščeni podlagi, najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pa je prvo oviro tokrat preskočil. Tudi v drugem krogu je bil na nasprotni strani predstavnik Italije.
Teniški turnir v Umagu je svoje mesto pod soncem dobil s pomočjo premetenega Slovenca in Silvia Berlusconia
Teniški turnir v Umagu je le nekaj kilometrov oddaljen od slovenske meje. V zahodni Istri vsako leto dopustuje veliko Slovencev, nemalo si jih pride tudi ogledat teniške dvoboje. Umaški turnir pa ni le zaradi tega precej povezan s Slovenijo. Še v času Jugoslavije, ko so nastajali zametki tega turnirja, so pomembne vloge odigrali Hrvat slovenskega rodu, slovenska televizija in slovenska banka.
Če bi sredi osemdesetih obiskali del istrske obale, kjer zdaj stoji kompleks Stella Maris s teniškim stadionom, ki se že nekaj let imenuje po Goranu Ivaniševiču, ne bi slutili, da bo tu kmalu zraslo prizorišče najuglednejšega turnirja v tem delu Evrope. Pred tem se je tu raztezalo močvirje, zraven so bile krompirjeve njive. Toda lokacija je bila idealna, med Punto in Katorom, kjer so takrat prirejali teniške turnirje. Najprej manjše, pa turnirje mladih in svetovno prvenstvo veteranov. Prvi mož istrskega tenisa je tedaj postal Slavko Rasberger, sin Hrastničana in Sevničanke. Otroštvo je preživel v Sloveniji, njegova brat in sestra sta rojena v Celju, njegova družina pa se je pozneje preselila v Opatijo.
Rasberger je sprva skušal tu organizirati odmeven revijalni dvoboj. Želel je privabiti najboljšega jugoslovanskega in italijanskega igralca, dvoboj pa bi prenašali jugoslovanska in koprska televizija. TV Koper je signal oddajala po celi Italiji, upravljal pa ga je Silvio Berlusconi. Rasberger si je prek direktorja televizije pri milanskem magnatu oziroma njegovem pomočniku Adrianu Gallianiju skušal zagotoviti 50 tisoč nemških mark in televizijski prenos. Prošnjo so mu odobrili, toda igralec, ki si ga je najbolj želel pripeljati, Slobodan Živojinović, je natanko toliko denarja želel zase. Ideja je zato padla v vodo.
Namesto, da bi vse opustil, pa je Rasberger razmišljal o precej večjem projektu. Prirediti turnir velike nagrade, serije največjih turnirjev na svetu. Potreboval je skoraj štirikrat več denarja, da bi lahko pokril najmanjši nagradni sklad turnirjev te ravni. Spet je prosil direktorja, da gre do Berlusconija, in spet dobil zeleno luč. Ko je idejo predstavil tistim, ki so odločali o usodi turnirja, so bili tako navdušeni, da so rekli, da Berlusconijevega denarja sploh ne potrebujejo in da ga bodo sami priskrbeli, in zgradili celoten teniški kompleks. Nekaj milijonski kredit so uredili pri Ljubljanski banki.
A treba si je bilo še zagotoviti mesto med teniško elito. Rasberger je imel vselej nos za prave navezave. Znal je prijateljevati z vplivneži in te odnose tudi vzdrževati. Odšel je v New York, na finale Mastersa, kjer se je odločalo o usodi turnirjev za naslednjo sezono velike nagrade, za leto 1990. A Rasberger je slišal, da se ustanavlja Združenje profesionalnih igralcev, ki bi lahko kmalu prevzelo vajeti vrhunskega tenisa v svoje roke. Dogovoril se je s predsednikom te nove organizacije, imenovane ATP, Jordanom Hamiltonom. ATP je pod svoje okrilje vzel staro turnejo, in dodal še štiri nova prizorišča. Med več desetimi prijavami so bila izbrana velemesti Peking in Moskva, Estoril, ki je gostil tudi dirke formule 1, in Umag. Kraj z 12 tisoč prebivalci.
Tradicionalni uvod v sezono svetovnega pokala v smučarskem teku je s sprintom v Kuusamu slovenski reprezentanci prinesel dve uvrstitvi v polfinale in znova tudi moške točke v svetovnem pokalu. O prvi primerjavi najboljših v novi sezoni izveste več v jutranji Športni zgodbi.
Športni plezalci se v Franciji borijo na olimpijskih kvalifikacijah. Ta konec tedna bo znana večina potnikov za Tokio. Med slovenskimi tekmovalci ima nastop na največjem športnem tekmovanju prihodnje leto že zagotovoljen Janja Garnbret, ostali pa iščejo pot do Japonske prek Francije.
Veselin Vujovič ni več slovenski rokometni selektor. V jutranji športni zgodbi razmišljamo o razlogih za predčasno prekinjeno pogodbo in načrte zveze pred prihajajočim evropskim prvenstvom na Švedskem.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Plavalci so v zaključni fazi priprav na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih. V Glasgowu bo vrhunec letošnje zimske sezone, ki je pri večini del priprav na olimpijsko. Zanmimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Za smučarskimi skakalci sta dve preizkušnji v Wisli. V ponedeljkovi jutranji športni zgodbi o nastopu naših orlov na letošnji prvi postaji svetovnega pokala, ki ga bodo končali sredi marca na velikanki v Vikersundu.
Finski Levi je drugo prizorišče letošnjega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Za lani najboljša slovenska slalomista (devetnajstega, Štefana Hadalina, in dvaindvajseto, Meto Hrovat) pomeni priložnost, da že s svojim prvim nastopom izboljšata svoji lanski končni uvrstitvi v svetovnem pokalu.
Kdo je najboljši slovenski motorist v letu 2019? Odgovor je preprost. O njem in njegovem ponovnem vzponu na svetovni vrh več v zgodbi, ki je ne smete preslišati.
Nogometaše Dobovca na turnirju lige prvakov v Moskvi čaka odločilna tekma za uvrstitev na finalni turnir. Po uspehu proti hrvaškemu in belgijskem prvaku si slovenski predstavnik med evropsko klubsko elito dvoranskega nogometa želi še zmage proti ruski ekipi KPRF.
V jutranji športni zgodbi orišemo prvi nastop mariborskih odbojkaric v ligi prvakinj. Slovenija ima letos med elito na klubski sceni tako moško kot tudi žensko ekipo. Obe pa imata zahtevno nalogo v zahtevnih skupinah.
Slovenska nogometna reprezentanca je kvalifikacije za evropsko prvenstvo 2020 sklenila s srečanjem proti Poljski. Slovenija je znova ostala brez nastopa na velikem tekmovanju, tekma z zmagovalko kvalifikacijske skupine pa je bila prioložnost za dokazovanje. Kako so jo izkoristili slovenski reprezentanti, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Konec tedna se je v Londonu končala sezona najboljših teniških igralcev. Finalni turnir je prvič osvojil grški teniški igralec, v tem tednu pa se bo sezona na najvišji ravni končala s prenovljeno izvedbo Davisovega pokala. Zanimivosti ponudimo v jutranji športni zgodbi.
Rokometašice Krima so v ligi prvakinj gostile švedski Sävehof. S kakšno popotnico se bodo podale v drugi del tekmovanja, prepleteno z zanimivostmi ponudimo v jutranji Športni zgodbi.
Slovenska nogometna reprezentanca je možnosti za nastop na evropskem prvenstvu zapravila v septembrskem delu kvalifikacij. Kako je sklenila nastope pred domačimi gledalci, izveste v jutranji Športni zgodbi.
Na prireditvi v Novem mestu so nagradili najboljše slovenske atletinje in atlete letošnje sezone. O športnikih in slovenski atletiki bo v jutranji športni zgodbi spregovoril Boštjan Reberšak.
Športni reporterji s poslušalci delijo svoja doživetja s prizorišč doma in po svetu. Jutranja Športna zgodba se ne nanaša nujno le na tekmovanje samo, radi pokukamo še v zakulisje.
Košarkarji Olimpije po zmagi v Turčiji pred dvema domačima tekmama v evropskem pokalu še upajo na napredovanje. Po tekmi s Kazanom možnosti Olimpije za napredovanje v drugi del razložimo v jutrajni Športni zgodbi.
Izbranci selektorja Matjaža Keka začenjajo priprave za tekmi proti Latviji in Poljski brez motiva, ki je še oktobra poganjal kvalifikacije za evropsko prvenstvo.
Celjski in zagrebški rokometaši so večni rivali v rokometni ligi prvakov.V radijski športni budnici o trenutnem razmerju moči v obeh klubih, ki si želita napredovati v drugi del tekmovanja
Encijani so zadnjo tekmo v tretjem nivoju evropskega pokala v ragbiju igrali proti favorizirani reprezentanci Malte.
Neveljaven email naslov