Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
TRGOVINA Z LJUDMI
Po nekaterih ocenah število žrtev trgovine z ljudmi po svetu na letni ravni preseže 21 milijonov, v Sloveniji se je število v letu 2013 primerjavi z letom poprej zvišalo s 13 na 41 prepoznanih primerov.
V Studiu ob 17-ih je Enisa Brizani gostila mag. Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi in vodjo medresorske delovne skupine, Jožeta Levašiča, okrožnega državnega tožilca na specializiranem tožilstvu, dr. Aleša Bučarja Ručmana s Fakultete za varnostne vede in avtorja analize trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj in Katjušo Popovič iz društva Ključ.
Neustrezna definicija
Kot je povedal mag. Sandi Čurin, smo prelomnico v preganjanju trgovine z ljudmi dosegli leta 2009, ko so izrekli prve sodbe zaradi trgovine z ljudmi. Da je v Sloveniji težko priti do obsodilne sodbe na tem področju, je poudaril Jože Levašič, ki razlog za to vidi v neustrezni definiciji tega dejanja v kazenskem zakoniku. Definicija, ki smo jo v kazenski zakonik prvič uvedli leta 2004, ne ustreza zahtevam mednarodnih dokumentov, ki smo jih podpisali. Na Hrvaškem imajo po njegovem mnenju v kazenskem zakoniku veliko boljšo definicijo trgovine z ljudmi. Točno se ve, kdo je žrtev in kaj pomeni privolitev. V Sloveniji nimamo izdelane terminologije niti za prostitucijo, ki jo tako pogosto zamenjujemo s prisilnim delom. Hrvaška definicija trgovine z ljudmi vključuje tudi prisilne poroke, pri nas pa je definicija zelo omejena. Definicija bi morala predvidevati še druge oblike suženjstva, ki jih še ne poznamo, se pa lahko razvijejo.
Kriminalizacija uporabnikov?
Katjuša Popovič je povedala, da so na društvu Ključ v zvezi s trgovino z ljudmi nudili pomoč 43 ljudem, kar je več kot kažejo uradni podatki. Do razlike z uradnimi podatki prihaja zato, ker pri društvu Ključ ne dokazujejo dejanja trgovine z ljudmi, pač pa takoj nudijo pomoč, pogosto celo žrtvam, ki se same sploh ne prepoznajo kot žrtve. Največ se ukvarjajo z žrtvami prisilne prostitucije in prisilnih porok.
Tudi Jože Levačič meni, da je pretežni del trgovine ljudi v Sloveniji v prostituciji, nekaj jih je s področja beračenja, na Dolenjskem pa so naleteli na sum na prisilno delo, ki pa se je pozneje izkazal za neko drugo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bi država morala trgovini z ljudmi postavljati učinkovite ovire. Ena od takih ovir bi lahko bila, da tistega, ki najame nekega delavca, prisili, da ga tudi plačuje vsaj neki s pogodbo določen čas. Rešitev vidi tudi v kriminalizaciji koristnikov dela, ki izvira iz trgovine z ljudmi, naj gre za prostitucijo ali suženjsko delo. Tudi tisti, ki kupuje take predmete in storitve, bi moral biti kazensko odgovoren. K temu je Aleš Bučar Ručman pripomnil, da imamo danes prav vsi na sebi oblačila in obutev, ki prihajajo iz tovarn, v katerih delajo prisilni delavci.
Država kot sostorilka v trgovini z delavci migranti
Aleš Bučar Ručman je povedal, da raziskava ki so jo opravili, kaže, da je tudi v Sloveniji število žrtev trgovine z ljudmi daleč višje, kot kažejo uradni podatki. Do razlike med številkami pride zaradi razlik med ozkim pogledom slovenskega kazenskega zakonika in razširjenim pogledom, ki ga imamo raziskovalci in nevladne organizacije. Raziskovalci med žrtve štejejo tudi delavce migrante, ki smo jih imeli v Sloveniji. Mnogi kot dokaz, da gre za trgovino z ljudmi upoštevajo uporabo fizične sile nad njimi, v resnici pa gre za izkoriščanje gospodarske situacije v državah žrtve in za njeno ekonomsko ujetost – prisilni delavci so popolnoma odvisni od delodajalcev in so šibkejši, ranljivejši člen. Bučar Ručman meni, da je država pogosto v sostorilstvu s tistimi, ki izkoriščajo prisilne delavce. Tako je bilo tudi v Sloveniji, ko je država zahtevala dveletno neprekinjeno delo zato, da je potem izdala dovoljenje za delo in je tako delavce prepustila na milost in nemilost delodajalcem, ki so vedeli, da vsaj dve leti ne bodo mogli dati odpovedi. Viktimizacija delavcev izhaja iz tega, da so si delodajalci to preprosto lahko privoščili, ker je bila v to vpletena tudi država. Obstajajo primeri, ko je delavce, ki so dobili odpovedi in ki so jim bili delodajalci dožni plačilo, čez mejo odstranjevala celo policija, kar se je pozneje zaradi splošnega zgražanja javnosti prenehalo.
Posredovalnice delavcev – ustanavljanje verižnih podjetij
Danes tako izkoriščanje zamenjuje ustanavljanje podjetij, ki napotijo delavce na delo v tujino in dobijo od tujega delodajalca plačilo po vseh zakonih, delavcem pa tega plačila nikoli ne nakažejo. To nekateri zamenjujejo s podjetništvom, seveda pa to veriženje podjetij (tudi po 30, 40) ni podjetništvo, pač pa kriminal. Da so delavci migranti vedno potencialne žrtve dela z ljudmi, se strinja tudi Jože Levašič.
Aleš Bučar Ručman poudarja tudi, da je vprašanje, ki se postavlja vsem nam: „Ali se lahko v takem položaju znajdemo tudi sami?“ Tudi mnogi sodobni prekarni delavci se sprašujejo, ali niso v takem položaju tudi sami in mnogi tudi so v takem položaju, pa ne veljajo za žrtve trgovine z ljudmi.
Razskovalci zaznavajo tudi organizirano prisilno beračenje in trgovino z ljudmi z namenom njihove uporabe za izvajanje kriminalnih dejanj in trgovino z otroki, kamor sodijo tudi prisilne poroke.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
TRGOVINA Z LJUDMI
Po nekaterih ocenah število žrtev trgovine z ljudmi po svetu na letni ravni preseže 21 milijonov, v Sloveniji se je število v letu 2013 primerjavi z letom poprej zvišalo s 13 na 41 prepoznanih primerov.
V Studiu ob 17-ih je Enisa Brizani gostila mag. Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi in vodjo medresorske delovne skupine, Jožeta Levašiča, okrožnega državnega tožilca na specializiranem tožilstvu, dr. Aleša Bučarja Ručmana s Fakultete za varnostne vede in avtorja analize trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj in Katjušo Popovič iz društva Ključ.
Neustrezna definicija
Kot je povedal mag. Sandi Čurin, smo prelomnico v preganjanju trgovine z ljudmi dosegli leta 2009, ko so izrekli prve sodbe zaradi trgovine z ljudmi. Da je v Sloveniji težko priti do obsodilne sodbe na tem področju, je poudaril Jože Levašič, ki razlog za to vidi v neustrezni definiciji tega dejanja v kazenskem zakoniku. Definicija, ki smo jo v kazenski zakonik prvič uvedli leta 2004, ne ustreza zahtevam mednarodnih dokumentov, ki smo jih podpisali. Na Hrvaškem imajo po njegovem mnenju v kazenskem zakoniku veliko boljšo definicijo trgovine z ljudmi. Točno se ve, kdo je žrtev in kaj pomeni privolitev. V Sloveniji nimamo izdelane terminologije niti za prostitucijo, ki jo tako pogosto zamenjujemo s prisilnim delom. Hrvaška definicija trgovine z ljudmi vključuje tudi prisilne poroke, pri nas pa je definicija zelo omejena. Definicija bi morala predvidevati še druge oblike suženjstva, ki jih še ne poznamo, se pa lahko razvijejo.
Kriminalizacija uporabnikov?
Katjuša Popovič je povedala, da so na društvu Ključ v zvezi s trgovino z ljudmi nudili pomoč 43 ljudem, kar je več kot kažejo uradni podatki. Do razlike z uradnimi podatki prihaja zato, ker pri društvu Ključ ne dokazujejo dejanja trgovine z ljudmi, pač pa takoj nudijo pomoč, pogosto celo žrtvam, ki se same sploh ne prepoznajo kot žrtve. Največ se ukvarjajo z žrtvami prisilne prostitucije in prisilnih porok.
Tudi Jože Levačič meni, da je pretežni del trgovine ljudi v Sloveniji v prostituciji, nekaj jih je s področja beračenja, na Dolenjskem pa so naleteli na sum na prisilno delo, ki pa se je pozneje izkazal za neko drugo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bi država morala trgovini z ljudmi postavljati učinkovite ovire. Ena od takih ovir bi lahko bila, da tistega, ki najame nekega delavca, prisili, da ga tudi plačuje vsaj neki s pogodbo določen čas. Rešitev vidi tudi v kriminalizaciji koristnikov dela, ki izvira iz trgovine z ljudmi, naj gre za prostitucijo ali suženjsko delo. Tudi tisti, ki kupuje take predmete in storitve, bi moral biti kazensko odgovoren. K temu je Aleš Bučar Ručman pripomnil, da imamo danes prav vsi na sebi oblačila in obutev, ki prihajajo iz tovarn, v katerih delajo prisilni delavci.
Država kot sostorilka v trgovini z delavci migranti
Aleš Bučar Ručman je povedal, da raziskava ki so jo opravili, kaže, da je tudi v Sloveniji število žrtev trgovine z ljudmi daleč višje, kot kažejo uradni podatki. Do razlike med številkami pride zaradi razlik med ozkim pogledom slovenskega kazenskega zakonika in razširjenim pogledom, ki ga imamo raziskovalci in nevladne organizacije. Raziskovalci med žrtve štejejo tudi delavce migrante, ki smo jih imeli v Sloveniji. Mnogi kot dokaz, da gre za trgovino z ljudmi upoštevajo uporabo fizične sile nad njimi, v resnici pa gre za izkoriščanje gospodarske situacije v državah žrtve in za njeno ekonomsko ujetost – prisilni delavci so popolnoma odvisni od delodajalcev in so šibkejši, ranljivejši člen. Bučar Ručman meni, da je država pogosto v sostorilstvu s tistimi, ki izkoriščajo prisilne delavce. Tako je bilo tudi v Sloveniji, ko je država zahtevala dveletno neprekinjeno delo zato, da je potem izdala dovoljenje za delo in je tako delavce prepustila na milost in nemilost delodajalcem, ki so vedeli, da vsaj dve leti ne bodo mogli dati odpovedi. Viktimizacija delavcev izhaja iz tega, da so si delodajalci to preprosto lahko privoščili, ker je bila v to vpletena tudi država. Obstajajo primeri, ko je delavce, ki so dobili odpovedi in ki so jim bili delodajalci dožni plačilo, čez mejo odstranjevala celo policija, kar se je pozneje zaradi splošnega zgražanja javnosti prenehalo.
Posredovalnice delavcev – ustanavljanje verižnih podjetij
Danes tako izkoriščanje zamenjuje ustanavljanje podjetij, ki napotijo delavce na delo v tujino in dobijo od tujega delodajalca plačilo po vseh zakonih, delavcem pa tega plačila nikoli ne nakažejo. To nekateri zamenjujejo s podjetništvom, seveda pa to veriženje podjetij (tudi po 30, 40) ni podjetništvo, pač pa kriminal. Da so delavci migranti vedno potencialne žrtve dela z ljudmi, se strinja tudi Jože Levašič.
Aleš Bučar Ručman poudarja tudi, da je vprašanje, ki se postavlja vsem nam: „Ali se lahko v takem položaju znajdemo tudi sami?“ Tudi mnogi sodobni prekarni delavci se sprašujejo, ali niso v takem položaju tudi sami in mnogi tudi so v takem položaju, pa ne veljajo za žrtve trgovine z ljudmi.
Razskovalci zaznavajo tudi organizirano prisilno beračenje in trgovino z ljudmi z namenom njihove uporabe za izvajanje kriminalnih dejanj in trgovino z otroki, kamor sodijo tudi prisilne poroke.
Hekerski napadi na kritično infrastrukturo so vse pogostejši. Ne le pri nas, ampak po vsem svetu. Pri nas še vedno odpravljajo posledice napada na Holding Slovenskih elektrarn, v tujini odmeva napad na največje jedrsko območje v Združenem Kraljestvu. Kako varujemo kritično infrastrukturo, kako odločamo, kaj sploh sodi v to kategorijo, HSE na primer ni sodil, in kaj pomenijo kibernetski napadi za varnost nasploh? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Uroš Svete - direktor Urada za informacijsko varnost Denis Čaleta - varnostni strokovnjak in predsednik sveta inštituta za korporativne varnostne študije Tadej Hren – Sicert Gregor Spagnolo - etični heker ter strokovnjak za varnost aplikacij
Nasilje nad ženskami je največkrat kršena temeljna človekova pravica, saj je po najnovejših podatkih kar polovica vprašanih žensk v Sloveniji in vsaka tretja v Evropi po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju bomo v Studiu ob 17h govorili o tej žgoči družbeni problematiki. Zakaj imamo še vedno težave s prepoznavanjem nasilja, kakšna je vloga države pri njegovem preprečevanju in kaj lahko naredi vsak od nas, da bi bili kot družba bolj senzibilni in bi znali obvarovati žrtve ter nedvoumno obsoditi nasilneže? Oddajo pripravlja Tita Mayer.
Prvega januarja se uveljavlja več pravic iz zakona o dolgotrajni oskrbi in čeprav je do takrat manj kot mesec dni, je glede izvedbe še vedno veliko neznank, zakon pa je v praksi trenutno še ne izvedljiv. Kako potekajo priprave, kaj je pričakovati prvega januarja, kdo vse bo vključen v sistem dolgotrajne oskrbe, kolikšno bo financiranje in koliko pravic bo pripadalo posamezniku? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Alenko Terlep.
Prva dela, ki bodo v prihodnjih dveh letih vplivala na prometne tokove v Ljubljani in preizkušala strpnost voznikov, so pred vrati. Potniški center Ljubljana, ki naj bi bil končan že v letu 2025, bo dodobra zaznamoval arhitekturno in urbanistično krajino prestolnice. V ponedeljkovem Studiu ob 17-ih se bomo spraševali, kako bosta novi potniški center in preureditev okoliških cest vplivala na nadaljnji urbanistični in prometni razvoj Ljubljane, koliko bo to prispevalo k optimizaciji potniškega prometa, ali to v sozvočju z ustrezno stanovanjsko politiko lahko spremeni gentrifikacijske procese v mestu in ne nazadnje, kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno do vseh.
V premisleku političnega dogajanja zadnjih dni se bom v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku zadržali tudi pri idejah vlade in gospodarstvenikov o tem, kako domači ekonomiji zagotoviti konkurenčni pospešek, kje se otresti regulativnih omejitev in kako nastaviti davčno reformo. Po sedmih tednih je v Gazi potihnilo orožje, stekle so izmenjave izraelskih talcev za palestinske zapornike, mednarodna skupnost pa išče načine, kako iz začasnega preiti v trajno premirje. Kaj storiti v boju proti podnebnim spremembam – osrednje vprašanje tokratne podnebne konference, ki jo od včeraj gostijo v naftno bogatih Združenih arabskih emiratih. O družbi znanja pa bomo premišljevali o temah od pomanjkanja kadra v slovenskem šolstvu do vrhunskih znanstvenih dosežkov, prepoznanih z Zoisovimi nagradami.
Tokratni Studio ob 17.00 so pripravili kolegi z Radia Maribor, spodbudil pa ga je sporni sklep, ki ga je pred dnevi potrdil Svet RTV Slovenija. Ta je zaradi hude finančne stiske, v kateri se je znašla naša medijska hiša, naložil upravi, naj pripravi izračune finančnih in kadrovskih učinkov morebitnih ukrepov. Med njimi so ukinitev mariborskih Radia in Televizije, Radia Si ter koprskih Televizije in Radia. Sklep bi lahko bil po nekaterih interpretacijah v nasprotju z zakonom. Ob tem se pojavljajo vprašanja: Ali grozi ukinitev regionalnih RTV-centrov? Ali je sklep mogoče razumeti tako, da regionalne vsebine niso pomembne? Zakaj se pogovarjamo o ukinjanju regionalnih programov, ne pa o vzpostavitvi stabilnega financiranja javnega medijskega servisa? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Natašo Rižnar, njeni gostje so: Goran Forbici, predsednik sveta RTV Slovenija Matej Žunkovič, v.d. vodje regionalnega RTV centra Maribor Robert Levstek, odgovorni urednik Radia Maribor Tomaž Karat, v.d. odgovornega urednika TV Maribor Darko Pukl, odgovorni urednik Radia Si Andrej Šavko, v.d. odgovornega urednika Radia Koper
Devet gorskih središč v novo zimsko smučarsko sezono vstopa z novimi, sodobnimi smučarskimi napravami. Celotna vrednost naložb bo okrog 80 milijonov evrov, država je zanje namenila dobrih 55 milijonov evrov. Nekatera srednja in mala smučišča, ki na zadnjem razpisu niso dobila denarja, sama vlagajo v sistem izdelovanja kompaktnega snega in manjše posodobitve. V času, ko upravljavci v gorskih centrih kljub podražitvam smučarskih vozovnic računajo na za petino večji obisk in hitijo z zadnjimi deli ter pridobivajo uporabna dovoljenja, pa smučišče na Kaninu ostaja zaprto. O vseh odprtih vprašanjih in pripravah na smučarsko sezono v Studiu ob 17.00 z gosti in voditeljico Aljano Jocif.
Drevi bodo v Cankarjevem domu v Ljubljani podelili Zoisove in Puhove nagrade ter priznanja, najvišja na državni ravni za znanstvene dosežke. Kako ključno je poglobljeno znanje se po navadi zavemo šele v kriznih situacijah; denimo ob epidemijah, poplavah in drugih učinkih podnebnih sprememb. Takrat nas zanimajo razlogi za nastale razmere in možne rešitve. Koliko se priporočila znanosti dejansko upošteva, je sicer že drugo vprašanje. Odnos splošne javnosti do znanosti niha od pretiranih pričakovanj do pavšalnega nezaupanja. Toda ne glede na to, koliko smo kot družba zmožni ceniti vrhunsko znanstvenoraziskovalno delo, prav na njem temeljijo vsa ključna nova spoznanja: od novih zdravil in novih tehnologij, do trajnostnih pristopov k ohranjanju okolja ali razumevanja dogajanja v družbah. Zato je kvalitetna znanost in pogoji zanjo tako temeljnega pomena za kvaliteto življenja v državi, četudi se tega ne zavedamo. Zoisovi in Puhovi nagrajenci in nagrajenke s svojim delom dokazujejo, da pri nas nastaja vrhunska znanost, a pogosto ne zaradi odličnih pogojev za delo, temveč navkljub oviram, s katerimi se srečujejo.
Razmere v Gazi se več kot mesec dni po vdoru izraelske vojske še naprej slabšajo. Na severu enklave je zaradi vojaške operacije življenje nemogoče, na prenaseljenem jugu so humanitarne razmere nevzdržne. V petek je začela veljati začasna prekinitev ognja, sprti strani sta izmenjali talce in zapornike, in to z namenom, da bi se začeli pogovarjati o trajnejšem premirju. To pa nikakor ne pomeni, da so mu blizu. Kje je v razgretem ozračju mogoče najti stične točke? Kakšna usoda čaka več kot dva milijona Palestincev v Gazi in kdo vse je posredno še vključen v ta konflikt. O tem se bo z gosti pogovarjal voditelj Matej Hrastar.
Prebivalci vojnega območja na Bližnjem vzhodu so vendarle dočakali začasni dogovor o prenehanju spopadov. Kako dolgo bo vzdržal in kakšno olajšanje bo sploh prinesel? Na stabilnost upajo tudi na Balkanu, kjer je v iztekajočem se tednu sporočilo nujne stabilnosti širil generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg. Povsem doma pa so zaskrbljeni pogledi uprti v finančne dokumente. Zakon o obnovi je že dobil potrditev, zakon o izvrševanju proračunov pa še ne - tudi zaradi do zdaj neverjetnega razloga - domnevne okvare glasovalnih naprav. Če poslanke in poslanci s svojim ravnanjem žanjejo začudenje, pa so na drugi strani navdušenje želi slovenski športniki. Nogometna pravljica je namreč po 13 letih spet živa. Tudi o tem v kritičnem pregledu tedna z voditeljico Natašo Mulec.
Načrtovana postavitev vetrnih elektrarn na Pohorju je sprožila velik upor v lokalnem okolju; proti so se izrekli tako občinski sveti kot krajani, v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj je bilo izdanih več negativnih mnenj. Kako daleč so uradni postopki, kakšno težo imajo strokovna mnenja in kakšno je stališče lokalnih skupnosti? Kakšne so možnosti morebitnih vlagateljev, če pri pridobivanju dovoljenj ne bodo uspešni? In katera območja bomo v naši državi opredelili za prednostna za pridobivanje vetrne energije? O tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Vesno Martinec. Sogovorniki: - Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja, Ministrstvo za naravne vire in prostor, - dr. Tomislav Tkalec, vodja Sektorja za OVE, Direktorat za energijo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, - Ivan Žagar, župan Občine Slovenska Bistrica, - Jana Habjan, predstavnica podjetja Energija na veter
Za nami je največji dogodek za Slovenijo na področju kulture v tujini, častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Naši državi in knjigi je prinesel večjo mednarodno prepoznavnost, vprašanje pa je, kako unovčiti ta izkupiček. Ali bomo, potem ko smo v Frankfurtu naredili veliko reklamo za Slovenijo in slovensko knjigo, zaprli trgovino? Smo bili zaradi zapletov, ki so ogrožali izvedbo, premalo kritični do projekta, potem ko je le stekel? Gostje pogovora so: ministrica za kulturo Asta Vrečko, direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar, direktor založbe Beletrina Mitja Čander, sokurator častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu Miha Kovač in direktor založbe UMCO Samo Rugelj. Pogovor vodi Aleksander Čobec.
Od katastrofalnih poplav je minilo že več kot tri mesece. Stiske so še danes velike, nekateri so namreč izgubili vse imetje. V številnih dobrodelnih akcijah je bilo zbranih tudi ogromno finančnih sredstev, zato se postavlja vprašanje, kako pregledno je zbiranje in razdeljevanje pomoči ljudem, ki so jih prizadele poplave. Pa tudi, koliko je bilo skupaj zbranega in razdeljenega denarja med ljudi? Kakšen je nadzor nad razdeljevanjem pomoči, ki jo zbirajo človekoljubne organizacije ali društva? In kakšna je vloga države pri tem nadzoru? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Vodja klicnega centra 114 za pomoč po poplavah Andrej Šter Generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije Cvetka Tomin Generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije Brada Krašna Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici
Delo vlade, ki je še vedno brez treh ministrov iz kvote premierjeve stranke, ta pa je zaradi sporov v lastnih vrstah iz članstva izključila eno svojih bolj izpostavljenih poslank, ob notranjih razhajanjih v koaliciji zaznamuje precejšnja nekonsistentnost pri sprejemanju odločitev ter posledično strm padec podpore ministrski ekipi Roberta Goloba. V trenutku, ko parlament potrjuje proračuna za prihodnji dve leti, se v politični javnosti pojavljajo vprašanja, koliko legitimnosti še sploh premore vladajoča koalicija. O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Alešem Kocjanom in gosti: Borut Sajovic, GS Zvone Černač, SDS Jani Prednik, SD Jernej Vrtovec, NSi Matej Tašner Vatovec, Levica
Na Bližnjem vzhodu se nadaljuje agonija prebivalcev Gaze, kjer Izrael tudi z uničevanjem bolnišnic preganja pripadnike Hamasa. Dočakali smo sicer resolucijo varnostnega sveta, toda prelivanju krvi ni videti konca. O tem med drugim v današnjem Tedenskem aktualnem mozaiku, v katerem na domačem prizorišču prečešemo najnovejše gospodarske razmere in osvetlimo proračunske številke, v katere bodo zagrizli poslanke in poslanci. Vladajočo politiko očitno čaka tudi priprava sprememb zakona o delovnem času, ki niti zaživel še ni; prav tako bo treba ugrizniti v kislo jabolko plačnih zahtev posamičnih skupin uslužbencev v javnem sektorju. Teden analiziramo z voditeljico Darjo Groznik.
Ob dnevu slovenske hrane bo v šolah in vrtcih jutri že 13. tradicionalni slovenski zajtrk. Delež slovenske hrane v šolskih kuhinjah se je v zadnjih letih precej povečal. Kaj pa v trgovinah? Ali hrano iz lokalnih surovin izpodrivajo živila uvožena iz držav, kjer veljajo nižji standardi kvalitete? V raznoliki ponudbi kruhov je manj kot polovica slovenske pšenice. Kako povečati kmetijsko proizvodnjo in okrepiti verige prehranske oskrbe, da bomo lahko jedli več slovenske hrane? Odgovore iščemo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Jernejko Drolec in gosti: David Kovačič, glavni izvršni direktor trgovske verige Spar; Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; Alenka Marjetič, predstavnica Zadružne zveze Slovenije in Denis Vitez , mladi prevzemnik, pridelovalec žita iz Tešanovcev pri Moravskih Toplicah.
Spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagajanje nanje številne evropske države že urejajo s posebno zakonodajo. Osnutek podnebnega zakona ima po novem tudi Slovenija, zaživel naj bi prihodnje leto. Danes se končuje javna obravnava, nato ga čaka medresorsko usklajevanje. Ali bodo ostali ministri prikimali postavkam, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva in ozelenitev dela proračuna? Ali so v zakonu ponujene rešitve skladne s pariškim podnebnim dogovorom in zakaj v njem ni zapisanih sektorskih ciljev? Kako je s pravno zavezanostjo podnebnim ciljem in kakšna bo njihova usoda s prihodom naslednje vlade? O vsem tem v oddaji Studio ob 17.00 z voditeljico Erno Strniša in gosti: Andrej Gnezda, v. d. direktorja direktorata za podnebne politike, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Zoran Kus, poznavalec podnebne krize in nekdanji podnebni pogajalec Aljoša Petek, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti, so med četrtkovo okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki so jo pripravili kolegi na Valu 202, potekala pa je na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanstvena metoda še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza. Posnetek okrogle mize, ki je potekala na predvečer svetovnega dneva znanosti za mir in razvoj, objavljamo v tokratnem Studiu ob 17.00. Povzema jo Maja Ratej. Gostje: Dr. Tadej Troha, ZRC SAZU Dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta UL Dr. Sara Talian Drvarič, Kemijski inštitut Dr. Alojz Ihan, Medicinska fakulteta UL Dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL Dr. Luka Snoj, Inštitut Jožef Stefan, Fakulteta za matematiko in fiziko, UL
V času, ko se slovensko gospodarstvo, še posebej izvoz ohlaja in narašča vsesplošna geopolitična negotovost, vlada denar za financiranje zakona o obnovi po poplavah išče predvsem v dvigu davkov. Je to prava pot? Gospodarstveniki opozarjajo, da utegne napovedano zvišanje davka na dobiček podjetij ter davka na bilančno vsoto bank zmanjšati konkurenčnost našega gospodarstva ter podražiti vire zadolževanja. Vlada nasprotno trdi, da je obdavčitev kapitala v Sloveniji že zdaj med nižjimi ter da v izjemnih razmerah tudi druge evropske države obdavčujejo bančni sistem. Kako torej najti ravnotežje med zagotavljanjem solidarnosti in vzdrževanjem gospodarstva v dobri kondiciji? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Urško Jereb in gosti: - Klemen Boštjančič, minister za finance; - Stanislava Zadravec Caprirolo, predsednica Združenja bank Slovenije; - Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS; - profesor Igor Masten, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Medtem ko vlada dozdajšnje delo ocenjuje za uspešno, se javnost s to oceno ne strinja. Zaupanje v vse politične institucije občutno pada. Preverjamo vzroke in posledice, tudi glede zahtev v javnem sektorju, ki stopnjuje pritiske za ureditev plač. Stopnjujejo se tudi priporočila prebivalcem Strug, naj se dokončno preselijo. Kako, kam in kaj s tistimi, ki bi radi šli, a niso na seznamu? V kritičnem pregledu tedna tudi o izzivih nadaljnje širitve Evropske unije, odzivih na migracijski dogovor v sosednji državi in o vojaškem vidiku dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Neveljaven email naslov