Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Trgovina z ljudmi tudi v Sloveniji

06.02.2015


TRGOVINA Z LJUDMI

Po nekaterih ocenah število žrtev trgovine z ljudmi po svetu na letni ravni  preseže 21 milijonov, v Sloveniji se je število v letu 2013 primerjavi z letom poprej zvišalo s 13 na 41 prepoznanih primerov.

V Studiu ob 17-ih je Enisa Brizani gostila mag. Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi in vodjo medresorske delovne skupine, Jožeta Levašiča, okrožnega državnega tožilca na specializiranem tožilstvu, dr. Aleša Bučarja Ručmana s Fakultete za varnostne vede in avtorja analize trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj in Katjušo Popovič iz društva Ključ.

Neustrezna definicija

Kot je povedal mag. Sandi Čurin, smo prelomnico v preganjanju trgovine z ljudmi dosegli leta 2009, ko so izrekli prve sodbe zaradi trgovine z ljudmi. Da je v Sloveniji težko priti do obsodilne sodbe na tem področju, je poudaril Jože Levašič, ki razlog za to vidi v neustrezni definiciji tega dejanja v kazenskem zakoniku. Definicija, ki smo jo v kazenski zakonik prvič uvedli leta 2004, ne ustreza zahtevam mednarodnih dokumentov, ki smo jih podpisali. Na Hrvaškem imajo po njegovem mnenju v kazenskem zakoniku veliko boljšo definicijo trgovine z ljudmi. Točno se ve, kdo je žrtev in kaj pomeni privolitev. V Sloveniji nimamo izdelane terminologije niti za prostitucijo, ki jo tako pogosto zamenjujemo s prisilnim delom. Hrvaška definicija trgovine z ljudmi vključuje tudi prisilne poroke, pri nas pa je definicija zelo omejena. Definicija bi morala predvidevati še druge oblike suženjstva, ki jih še ne poznamo, se pa lahko razvijejo.

Kriminalizacija uporabnikov?

Katjuša Popovič je povedala, da so na društvu Ključ v zvezi s trgovino z ljudmi nudili pomoč 43 ljudem, kar je več kot kažejo uradni podatki. Do razlike z uradnimi podatki prihaja zato, ker pri društvu Ključ ne dokazujejo dejanja trgovine z ljudmi, pač pa takoj nudijo pomoč, pogosto celo žrtvam, ki se same sploh ne prepoznajo kot žrtve. Največ se ukvarjajo z žrtvami prisilne prostitucije in prisilnih porok.

Tudi Jože Levačič meni, da je pretežni del trgovine ljudi v Sloveniji v prostituciji, nekaj jih je s področja beračenja, na Dolenjskem pa so naleteli na sum na prisilno delo, ki pa se je pozneje izkazal za neko drugo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bi država morala trgovini z ljudmi postavljati učinkovite ovire. Ena od takih ovir bi lahko bila, da tistega, ki najame nekega delavca, prisili, da ga tudi plačuje vsaj neki s pogodbo določen čas. Rešitev vidi tudi v kriminalizaciji koristnikov dela, ki izvira iz trgovine z ljudmi, naj gre za prostitucijo ali suženjsko delo. Tudi tisti, ki kupuje take predmete in storitve, bi moral biti kazensko odgovoren. K temu je Aleš Bučar Ručman pripomnil, da imamo danes prav vsi na sebi oblačila in obutev, ki prihajajo iz tovarn, v katerih delajo prisilni delavci.

Država kot sostorilka v trgovini z delavci migranti

Aleš Bučar Ručman je povedal, da raziskava ki so jo opravili, kaže, da je tudi v Sloveniji število žrtev trgovine z ljudmi daleč višje, kot kažejo uradni podatki. Do razlike med številkami pride zaradi razlik med ozkim pogledom slovenskega kazenskega zakonika in razširjenim pogledom, ki ga imamo raziskovalci in nevladne organizacije. Raziskovalci med žrtve štejejo tudi delavce migrante, ki smo jih imeli v Sloveniji. Mnogi kot dokaz, da gre za trgovino z ljudmi upoštevajo uporabo fizične sile nad njimi, v resnici pa gre za izkoriščanje gospodarske situacije v državah žrtve in za njeno ekonomsko ujetost – prisilni delavci so popolnoma odvisni od delodajalcev in so šibkejši, ranljivejši člen. Bučar Ručman meni, da  je država pogosto v sostorilstvu s tistimi, ki izkoriščajo prisilne delavce. Tako je bilo tudi v Sloveniji, ko je država zahtevala dveletno neprekinjeno delo zato, da je potem izdala dovoljenje za delo in je tako delavce prepustila na milost in nemilost delodajalcem, ki so vedeli, da vsaj dve leti ne bodo mogli dati odpovedi. Viktimizacija delavcev izhaja iz tega, da so si delodajalci to preprosto lahko privoščili, ker je bila v to vpletena tudi država. Obstajajo primeri, ko je delavce, ki so dobili odpovedi in ki so jim bili delodajalci dožni plačilo, čez mejo odstranjevala celo policija, kar se je pozneje zaradi splošnega zgražanja javnosti prenehalo.

Posredovalnice delavcev – ustanavljanje verižnih podjetij

Danes tako izkoriščanje zamenjuje ustanavljanje podjetij, ki napotijo delavce na delo v tujino in dobijo od tujega delodajalca plačilo po vseh zakonih, delavcem pa tega plačila nikoli ne nakažejo. To nekateri zamenjujejo s podjetništvom, seveda pa to veriženje podjetij (tudi po 30, 40) ni podjetništvo, pač pa kriminal. Da so delavci migranti vedno potencialne žrtve dela z ljudmi, se strinja tudi Jože Levašič.

Aleš Bučar Ručman poudarja tudi, da je vprašanje, ki se postavlja vsem nam: „Ali se lahko v takem položaju znajdemo tudi sami?“ Tudi mnogi sodobni prekarni delavci se sprašujejo, ali niso v takem položaju tudi sami in mnogi tudi so v takem položaju, pa ne veljajo za žrtve trgovine z ljudmi.

Razskovalci zaznavajo tudi organizirano prisilno beračenje in trgovino z ljudmi z namenom njihove uporabe za izvajanje kriminalnih dejanj in trgovino z otroki, kamor sodijo tudi prisilne poroke.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Trgovina z ljudmi tudi v Sloveniji

06.02.2015


TRGOVINA Z LJUDMI

Po nekaterih ocenah število žrtev trgovine z ljudmi po svetu na letni ravni  preseže 21 milijonov, v Sloveniji se je število v letu 2013 primerjavi z letom poprej zvišalo s 13 na 41 prepoznanih primerov.

V Studiu ob 17-ih je Enisa Brizani gostila mag. Sandija Čurina, nacionalnega koordinatorja za boj proti trgovini z ljudmi in vodjo medresorske delovne skupine, Jožeta Levašiča, okrožnega državnega tožilca na specializiranem tožilstvu, dr. Aleša Bučarja Ručmana s Fakultete za varnostne vede in avtorja analize trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj in Katjušo Popovič iz društva Ključ.

Neustrezna definicija

Kot je povedal mag. Sandi Čurin, smo prelomnico v preganjanju trgovine z ljudmi dosegli leta 2009, ko so izrekli prve sodbe zaradi trgovine z ljudmi. Da je v Sloveniji težko priti do obsodilne sodbe na tem področju, je poudaril Jože Levašič, ki razlog za to vidi v neustrezni definiciji tega dejanja v kazenskem zakoniku. Definicija, ki smo jo v kazenski zakonik prvič uvedli leta 2004, ne ustreza zahtevam mednarodnih dokumentov, ki smo jih podpisali. Na Hrvaškem imajo po njegovem mnenju v kazenskem zakoniku veliko boljšo definicijo trgovine z ljudmi. Točno se ve, kdo je žrtev in kaj pomeni privolitev. V Sloveniji nimamo izdelane terminologije niti za prostitucijo, ki jo tako pogosto zamenjujemo s prisilnim delom. Hrvaška definicija trgovine z ljudmi vključuje tudi prisilne poroke, pri nas pa je definicija zelo omejena. Definicija bi morala predvidevati še druge oblike suženjstva, ki jih še ne poznamo, se pa lahko razvijejo.

Kriminalizacija uporabnikov?

Katjuša Popovič je povedala, da so na društvu Ključ v zvezi s trgovino z ljudmi nudili pomoč 43 ljudem, kar je več kot kažejo uradni podatki. Do razlike z uradnimi podatki prihaja zato, ker pri društvu Ključ ne dokazujejo dejanja trgovine z ljudmi, pač pa takoj nudijo pomoč, pogosto celo žrtvam, ki se same sploh ne prepoznajo kot žrtve. Največ se ukvarjajo z žrtvami prisilne prostitucije in prisilnih porok.

Tudi Jože Levačič meni, da je pretežni del trgovine ljudi v Sloveniji v prostituciji, nekaj jih je s področja beračenja, na Dolenjskem pa so naleteli na sum na prisilno delo, ki pa se je pozneje izkazal za neko drugo kaznivo dejanje. Prepričan je, da bi država morala trgovini z ljudmi postavljati učinkovite ovire. Ena od takih ovir bi lahko bila, da tistega, ki najame nekega delavca, prisili, da ga tudi plačuje vsaj neki s pogodbo določen čas. Rešitev vidi tudi v kriminalizaciji koristnikov dela, ki izvira iz trgovine z ljudmi, naj gre za prostitucijo ali suženjsko delo. Tudi tisti, ki kupuje take predmete in storitve, bi moral biti kazensko odgovoren. K temu je Aleš Bučar Ručman pripomnil, da imamo danes prav vsi na sebi oblačila in obutev, ki prihajajo iz tovarn, v katerih delajo prisilni delavci.

Država kot sostorilka v trgovini z delavci migranti

Aleš Bučar Ručman je povedal, da raziskava ki so jo opravili, kaže, da je tudi v Sloveniji število žrtev trgovine z ljudmi daleč višje, kot kažejo uradni podatki. Do razlike med številkami pride zaradi razlik med ozkim pogledom slovenskega kazenskega zakonika in razširjenim pogledom, ki ga imamo raziskovalci in nevladne organizacije. Raziskovalci med žrtve štejejo tudi delavce migrante, ki smo jih imeli v Sloveniji. Mnogi kot dokaz, da gre za trgovino z ljudmi upoštevajo uporabo fizične sile nad njimi, v resnici pa gre za izkoriščanje gospodarske situacije v državah žrtve in za njeno ekonomsko ujetost – prisilni delavci so popolnoma odvisni od delodajalcev in so šibkejši, ranljivejši člen. Bučar Ručman meni, da  je država pogosto v sostorilstvu s tistimi, ki izkoriščajo prisilne delavce. Tako je bilo tudi v Sloveniji, ko je država zahtevala dveletno neprekinjeno delo zato, da je potem izdala dovoljenje za delo in je tako delavce prepustila na milost in nemilost delodajalcem, ki so vedeli, da vsaj dve leti ne bodo mogli dati odpovedi. Viktimizacija delavcev izhaja iz tega, da so si delodajalci to preprosto lahko privoščili, ker je bila v to vpletena tudi država. Obstajajo primeri, ko je delavce, ki so dobili odpovedi in ki so jim bili delodajalci dožni plačilo, čez mejo odstranjevala celo policija, kar se je pozneje zaradi splošnega zgražanja javnosti prenehalo.

Posredovalnice delavcev – ustanavljanje verižnih podjetij

Danes tako izkoriščanje zamenjuje ustanavljanje podjetij, ki napotijo delavce na delo v tujino in dobijo od tujega delodajalca plačilo po vseh zakonih, delavcem pa tega plačila nikoli ne nakažejo. To nekateri zamenjujejo s podjetništvom, seveda pa to veriženje podjetij (tudi po 30, 40) ni podjetništvo, pač pa kriminal. Da so delavci migranti vedno potencialne žrtve dela z ljudmi, se strinja tudi Jože Levašič.

Aleš Bučar Ručman poudarja tudi, da je vprašanje, ki se postavlja vsem nam: „Ali se lahko v takem položaju znajdemo tudi sami?“ Tudi mnogi sodobni prekarni delavci se sprašujejo, ali niso v takem položaju tudi sami in mnogi tudi so v takem položaju, pa ne veljajo za žrtve trgovine z ljudmi.

Razskovalci zaznavajo tudi organizirano prisilno beračenje in trgovino z ljudmi z namenom njihove uporabe za izvajanje kriminalnih dejanj in trgovino z otroki, kamor sodijo tudi prisilne poroke.


19.04.2023

Vlada na zagovoru in pasti reform

Interpelacijo zoper vlado v Državnem zboru bomo v tokratni oddaji izkoristili kot povod za to, da z ekonomisti pretresemo reforme, ki jih Slovenija nujno potrebuje. Na nekatere izmed njih, zlasti zdravstveno in pokojninsko, čakamo že vrsto let. Jih bomo z zdajšnjo vlado končno dobili ali pa so se obsežni načrti politike zaradi nasprotovanja interesnih skupin že ohladili? Ali reforme v luči zategovanja fiskalne politike finančno sploh lahko izvedemo ali si vnovičnega odloga nujnih sprememb pravzaprav ne moremo več privoščiti? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s komentatorjem Tomažem Celestino in sogovorniki. Gostje: dr. Mojmir Mrak, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti, Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornica Slovenije, Goran Novković, odgovorni urednik portala Podjetna Slovenija.


18.04.2023

Med lutkami: Nora in Dogodek v mestu Gogi

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.


17.04.2023

TikTok in medvrstniško nasilje

Slovenijo so pretresli posnetki nasilja med najstnicami v celjskem nakupovalnem središču, objavljeni na družbenem omrežju TikTok. Družbena omrežja so se zažrla v naša življenja. Objava videov uporabnike - ne le otroke, ampak tudi odrasle - žene v boj za pridobivanje všečkov in prek njih k potrjevanju lastne vrednosti. Je medvrstniškega nasilja res več kot včasih? Je to posledica uporabe družabnih omrežij? Je res rešitev res njihovo ukinjanje, kot terjajo komentarji na Facebook? Kako razumeti novi fenomen TikToka in ali ga lahko obrnemo sebi v prid? Kako naj se ob pomanjkanju avtoritet znajdejo starši? O vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: dr. Lucija Čevnik, doktorica socioloških znanosti, publicistka; Katja Knez Steinbuch, družinska terapevtka, ustanoviteljica Inštituta Vita Bona; dr. Albert Mrgole, predsednik Nacionalne mreže TOM telefon; Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede; David Milosavljević, vodja različnih slovenskih TikTok projektov.


14.04.2023

Tedenski aktualni mozaik z Matjažem Troštom

Dogodek tedna je nepričakovana, rokohitrska vložitev zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Gre za zaščito ljudi pred neprizanesljivo podražitvijo in vzpostavljanjem vzporednega zdravstvenega sistema v škodo javnega ali za ceneno populistično kupovanje naklonjenosti javnega mnenja? V oddaji pojasnjujemo sveže gospodarske napovedi za slovensko gospodarstvo – kaotične in nedosledne napovedi glede reform zagotovo niso dobrodošla okoliščina, a bolj kot to skrbi nevarnost recesije v Nemčiji. Komentiramo poteze italijanske desne vlade na področju migracijske politike in drugih skupnih politik Evropske unije. Z našima dopisnikoma iz Združenih držav in Azije pa o obisku predsednika Bidna na Irskem sredi obveščevalne afere doma ter o kazanju mišic velesil na tihomorskem območju. Kritični pregled tedna ta petek z Matjažem Troštom.


13.04.2023

Zavetišča za male in velike živali – kako naprej

Živali, ki niso deležne ustrezne oskrbe, je vse več. Med zapuščenimi, zavrženimi ali trpinčenimi živalmi, ki potrebujejo zavetišče so tako mali hišni ljubljenci kot velike rejne živali. Zavetišča za male živali so polna in se soočajo s finančnimi problemi. Uradnih zavetišč za velike živali sploh nimamo. Novela zakona o zaščiti živali, ki jo je pripravila koalicija med drugim prinaša ustanovitev prehodnih hlevov, predvsem za odvzete rejne in domače živali, krepi nadzor ter dodatno znižuje toleranco do malomarnega ravnanja z živalmi. Kaj bo rešila novela zakona? Zakaj novi predlog cenika oskrbe zapuščenih živali v zavetiščih ne rešuje ničesar? Katerih eksotičnih živali ne bo več dovoljeno imeti? O vsem tem Jernejka Drolec s sogovorniki. Gostje: Meira Hot, prvopodpisana pod koalicijski predlog novele zakona o zaščiti živali; Matjaž Guček, generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin; Polona Samec, direktorica zavoda Zavetišče Horjul; Natalija Nedeljko, predsednica Društva za zaščito konj in ostalih živali.


12.04.2023

Kdo lahko organizirano vodi v slovenskih gorah?

Nedavna gorska nesreča na Mali Mojstrovki je med drugim razgalila problematiko vodenja v gorah, ki je tesno povezano z varnostjo. Kdo lahko poklicno vodi v gorah? Kakšne licence imajo vodniki Planinske zveze Slovenije? Komercialno vodenje ureja zakon o gorskih vodnikih, Zakon o športu pa opredeljuje strokovne delavce v športu, ki morajo biti vpisani v razvid športnih delavcev. Zaradi vse večje želje po tako imenovanih outdoor aktivnostih pa se v zadnjem času pojavljajo tudi vodniki, ki za to nimajo ustreznih licenc. Združenje gorskih vodnikov zato opozarja na neurejene razmere in nelojalno konkurenco pri vodenju. Kdo, če sploh kdo, in kako nadzira to področje v času, ko je vse več zanimanja za organizirano in varno vodenje v gorah? O tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Gregor Dolinar, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS); Damjan Omerzu, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS); Peter Jeromel, predsednik Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS).


11.04.2023

Antigona: prva ženska na odru sveta

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.


07.04.2023

Tedenski aktualni mozaik z Gabrijelo Milošič

Teden je minil brez zdravniške stavke, potekala so krovna plačna pogajnaja za javni sektor, zdravstveni minister je predstavil prva dva predloga v okviru zdravstvene reforme. Predstavljamo odzive in pojasnjujemo nadaljnje korake. Osvetjujemo okoliščine torkove prekinitve dela v okviru novinarske stavke na RTV Slovenija in akrobacije za ohranitev položajev s postopkovnimi preigravanji na ustavnem sodišču. Spremljamo iskanje ravnotežja med pridelavo hrane in ohranjanjem okolja na zavarovanem območju Natura 2000. Komentiramo tudi širitev zveze Nato na doslej nevtralno Finsko, politični preobrat po volitvah v Črni gori in spektakel z Donaldom Trumpom na kazenskem sodišču. Kritični pregled tedna ta petek z Gabrijelo Milošič.


06.04.2023

Zdravstvena reforma – gredo prvi koraki v pravo smer?

V javni razpravi sta prva predloga napovedane zdravstvene reforme. Urejata digitalizacijo v zdravstvu in prenovo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kakšni so prvi odzivi in kako naj bi predvidene spremembe izboljšale slovensko zdravstvo? Kako in kje jih bomo občutili bolniki, kako izvajalci zdravstvenih storitev, kje so še možnosti za izboljšave in kaj bo za dosego širšega soglasja nujno spremeniti? O vsem tem, pa tudi o spremembah, ki se še pripravljajo, voditeljica Snežana Ilijaš s sogovorniki. Gostje: Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje; Martina Vuk, predstavnica zavarovancev v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Igor Zorko, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije; Jernej Završnik, direktor Zdravstvenega doma Adolfa Drolca Maribor.


05.04.2023

Odgovornost podjetij za okolje in človekove pravice (po vsej dobaviteljski verigi)

Izkoriščanje delovne sile, neustrezni varnostni standardi, ki so vzrok za hude nesreče, neprimerne življenjske razmere in uničevanje okolja. To so pogoste prakse v številnih gospodarskih panogah, od prehranske in tekstilne industrije do gradbeništva, industrije, turizma in finančnega sektorja. Standardi varstva človekovih pravic po svetu so zelo različni. Multinacionalke to dejstvo pogosto izkoriščajo s selitvijo proizvodnje v države z nižjimi standardi, saj je to povezano tudi z nižjimi stroški. Ali to pomeni, da podjetja niso več odgovorna za kršitve, ki jih njihovi dobavitelji povzročajo v tretjih državah? Zakaj bi morali visoki dobički pomeniti tudi visoko stopnjo odgovornosti? Kaj prinašajo spremembe evropske zakonodaje na tem področju? O vsem tem voditeljica Špela Novak s sogovorniki. Gostje: Živa Lopatič, Pravična trgovina v Sloveniji; Elena Lunder, Focus – društvo za sonaraven razvoj; Katja Stadler Slovensko-nemška gospodarska zbornica; Andrijana Bergant, Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.


04.04.2023

Zakaj na RTV Slovenija poteka stavka?

Na RTV ta torek poteka stavka s prekinitvijo dela. V novinarskih sindikatih namreč že več kot leto dni opozarjajo na kršenje profesionalnih in programskih standardov v informativnem programu Televizije Slovenija, na sporne in protipravne prakse vodstva RTV, podali so tudi prijave na pristojne institucije in vložili kazenske ovadbe na tožilstvo. Zakaj se razmere na RTV Slovenija tudi po letu dni niso uredile, ampak se še zaostrujejo? Kako na očitke odgovarja vodstvo Radiotelevizije Slovenija? Kaj je za ureditev razmer do zdaj naredilo ministrstvo, pristojno za medije? O vsem tem voditeljica Lucija Dimnik Rikić z gosti.


03.04.2023

Zima štirih velikih športnih prireditev – kakšni so nauki, kako jih vnovčiti

Za nami je še zadnje veliko dejanje tokratne športne zime, bogate s prireditvami svetovnega formata. Zaključila se je veličastno, s planiškim praznikom, s tem pa se bo tudi v Zgornjesavski dolini uradno začela pomlad. V Studiu ob 17.00 bomo ocenili, kaj je sezona prinesla lokalni skupnosti in kaj Sloveniji. Kaj so se iz teh izkušenj naučili organizatorji, občine in država ter kako nameravajo to vnovčiti v prihodnje. Kaj tako veliki športni dogodki, kot je bilo svetovno nordijsko prvenstvo, pomenijo za državo, ali se bomo zanje še potegovali? Ali oziroma kako bo država pomagala lokalni skupnosti, da kljub velikim prireditvam ohrani svojo usmeritev v zeleno? In še, kako je Planica doživela in preživela tokratno preobrazbo? O vsem tem voditeljica Romana Erjavec s sogovorniki. Gostje: Klavdija Gomboc, predsednica Turističnega društva Kranjska Gora; Henrika Zupan, županja občine Kranjska Gora; Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije; Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport; Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica.


31.03.2023

Tedenski aktualni mozaik z Alenko Terlep

Kaj se dogaja z načrtom za reforme, so davčno res že pokopali, je vsaj pri zdravstveni kaj napredka, smo se spraševali ta teden. Spremembam se upirajo po vsej Evropi, po trdih pogajanjih pa so se članice Unije vendarle dogovorile o prepovedi dizelskih in bencinskih motorjev v novih avtomobilih po letu 2035. Pojasnjujemo, kaj to pomeni za podjetja in potrošnike v Sloveniji in kako bomo gradili infrastrukturo za električna vozila. O energetski infrastrukturi sta na srečanju ta teden govorila tudi premierja Slovenije in Hrvaške. V oddaji prav tako o zrcalu, ki ga sodobni družbi postavljajo umetniki na Tednu slovenske drame, ter o navijaškem popravnem izpitu v Planici. Kritični pregled tedna ta petek z Alenko Terlep.


30.03.2023

Bo umetna inteligenca prekosila človeka? ChatGPT med priložnostjo in grožnjo.

Umetna inteligenca vse bolj postaja del našega vsakdanjika. Bliskovit razmah je v zadnjih tednih in mesecih doživel program ChatGPT. Zna oblikovati čudovita besedila, zna tudi programirati, ne zna pa misliti in nima čustev. Star je komaj pol leta, a je že postal spletna zvezda. Odzivi ljudi so burni in protislovni. Nekateri so navdušeni: študenti ga z veseljem uporabljajo pri pisanju seminarskih in drugih nalog, tajnice pri oblikovanju poslovnih pisem … Drugi so zaskrbljeni: kako bodo v šolah preprečili zlorabe, kako bo umetna inteligenca spremenila ustvarjalne poklice? O (ne)utemeljenih strahovih in (prevelikih) pričakovanjih v zvezi s sodobnimi tehnologijami voditelj Rene Markič z gosti. Gostje: Marko Grobelnik, raziskovalec v laboratoriju za umetno inteligenco na Institutu "Jožef Stefan"; Aida Kamišalić Latifić, državna sekretarka na Ministrstvu za digitalno preobrazbo; Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja na Univerzi v Ljubljani; Simon Krek s Centra za jezikovne vire in tehnologijo.


29.03.2023

Bomo spremenili ustavo?

Si bo politika pustila vzeti odločanje o imenovanju sodnikov? Bo Državni zbor izvolil predsednika vlade, potem pa mu prepustil, da si sam izbere ministre, ki jih nato formalno imenuje predsednik republike? Naj si ustavno sodišče samo izbere zadeve, o katerih bo vsebinsko odločilo? Je še živa ideja o ukinitvi državnega sveta? Nobeden od teh predlogov ni nov, za vse pa bi bilo treba spremeniti ustavo. Se lahko potrebna dvetretjinska večina oblikuje v tem mandatu Državnega zbora? O tem, pa tudi o drugih načrtovanih spremembah ustave voditeljica Jolanda Lebar s predstavniki parlamentarnih strank. Gostje: Maša Kociper, Gibanje Svoboda; Meira Hot, Socialni demokrati; Matej Tašner Vatovec, Levica; Branko Grims, Slovenska demokratska stranka; Janez Pogorelec, Nova Slovenija.


28.03.2023

(Kdaj) bomo odpravili slabosti ureditve osebne asistence za najtežje invalide?

Po številnih pojasnilih uporabnikov in rezultatih evalvacije se tudi pristojno ministrstvo strinja, da zakon o osebni asistenci ni povsem domišljen, stroške pa je močno podcenil. Osebna asistenca najtežjim invalidom omogoča neodvisno in kakovostno življenje v skupnosti zunaj institucionalne oskrbe. Za izvajanje zakona so sprva na letni ravni predvidevali 8 milijonov evrov stroškov, letos bo za to predvidoma potrebnih približno 200 milijonov. To je po oceni ministra Luke Mesca nevzdržno. Na drugi strani pa so uporabniki s kompleksnimi potrebami, nekateri so od pomoči asistenta tudi življenjsko odvisni. V katero smer bo šla prenova zakonodaje, kako preprečiti zlorabe sistema in zaščititi uporabnike? O tem voditeljica Eva Lipovšek s sogovorniki. Gostje: Andrejka Znoj; generalna direktorica Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Darja Zaviršek, sociologinja in redna profesorica na Fakulteti za socialno delo; Mateja De Reya, direktorica Zveze Sožitje; Jerneja Kolbl, pravnica in uporabnica osebne asistence.


27.03.2023

Prenova pravil za tuje delavce in družine

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.


24.03.2023

Tedenski aktualni mozaik s Katjo Arhar

Evropska unija je ta teden naredila nov korak h krepitvi skupne vojaške moči – jo odločitev za skupne nabave in proizvodnjo streliva za Ukrajino krepi ali oddaljuje od njenega bistva? Ob srečanju voditeljev Rusije in Kitajske v Moskvi se sprašujemo, ali gre za utrjevanje zavezništva za preureditev razmerja sil v svetu ali za iskren mirovniški poskus. Komentiramo mučno sestavljanje reform doma, ki je za zdaj med drugim prineslo napoved zdravniške stavke. Kritični pregled tedna ta petek s Katjo Arhar.


23.03.2023

Evropa na geopolitičnem, varnostnem in gospodarskem vrtiljaku

Svet se vse hitreje spreminja; geopolitično, gospodarsko in varnostno. Evropski voditelji skušajo na dvodnevnem vrhu v Bruslju doreči ukrepe, s katerimi bi šla Unija lahko v korak z ameriškim in kitajskim gospodarstvom. Poleg konkurenčnosti pa je glavna prioriteta vojaška pomoč Ukrajini, tudi s skupnimi naročili. O tem voditeljica Sandra Krišelj s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Juvan, obramboslovka s Fakultete za družbene vede v Ljubljani; Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve; Bojan Ivanc, glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije.


22.03.2023

Urejanje vodotokov – kako varno in sonaravno živeti z rekami?

Država bo z Načrtom zmanjševanja poplavne ogroženosti do leta 2027, šele drugim tovrstnim, z različnimi viri financiranja zagotovila 170 milijonov evrov na leto. Dolgoročne poplavne rešitve načrtujejo na osemnajstih porečjih, tudi v Spodnji Savinjski dolini in na sotočju Sor v Škofji Loki. So te tudi trajnostne in zelene ter skladne z evropskimi okoljskimi smernicami? Kako poteka načrtovanje in umeščanje objektov v prostor? So možne nove različice in kaj morebitno časovno odmikanje pomeni za črpanje evropskega denarja? O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Neža Kodre, v. d. direktorice Direkcije Republike Slovenije za vode; Rok Fazarinc, projektant družbe IZVO-R; Sergej Hiti, projektant in prostorski načrtovalec; dr. Mihael J. Toman, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda; redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.


Stran 19 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov