Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


27.01.2020

Odstop predsednika vlade

Predsednik vlade Marjan Šarec je dopoldne presenetil z odstopom in pozivom k predčasnim volitvam. Kako verjetno je, da komu drugemu uspe sestaviti vlado? Kdaj bi lahko bile volitve, če ne uspe nikomur? Kako Šarčev odstop komentirajo njegovi koalicijski partnerji in kako opozicija? Kaj to pomeni za nujne projekte države? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z našimi komentatorji, političnimi analitiki in ekonomisti. V studiu poleg voditelja Aleša Kocjana tudi politični analitik Andraž Zorko in ekonomist Sašo Polanec.


24.01.2020

Slovenski energetsko-podnebni načrt je pripravljen, zdaj vemo, kaj želimo?

Začenja se javna razprava o posodobljeni in predvidoma končni različici nacionalnega energetsko-podnebnega načrta. Dokument, ki naj bi nas v prihodnjih desetletjih vodil k razogljičenju oziroma podnebni nevtralnosti, prinaša za nekatere preveč, za druge premalo ambiciozne cilje. Kot opozarjajo okoljevarstveniki, se bo treba za uresničitev pariškega podnebnega sporazuma še bolj potruditi. Predvsem pa bode v oči, da znova prelagamo odločitev o naložbah v energetiki, saj v njem ni ničesar o konkretnih projektih. O tem voditeljica Erna Strniša in gostje: - Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo - Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana - Andrej Gnezda, okoljevarstvenik, Umanotera


23.01.2020

Svetovni gospodarski forum v Davosu

Gospodarski forum v Davosu, ki poteka v teh dneh, je tokrat jubilejni, petdeseti. Ustanovitelj Klaus Schwab si ga je zamislil kot prispevek k izboljšanju sveta. Kritiki pa pravijo, da je korporacijska elita, ki se srečuje tam, v resnici motor globalnih nepravičnosti; politiki, ki jih prepriča blišč Davosa, pa iz državnih proračunov poravnajo stroške, ki jih povzročijo korporacije, od socialnih korektivov, krpanja bančnih lukenj do sanacije posledic globalnega segrevanja. O tem voditeljica Rajka Pervanje in gostje.


22.01.2020

Reševalci potrebujejo helikopter

Nujna medicinska pomoč z bazama na Brniku in v Mariboru pri nas deluje 17 let, še vedno pa nimamo namenskega helikopterja. Zdaj ta posredovanja v vidnem delu dneva opravlja slovenska vojska, ki pa ima tudi druge naloge. V brniški bazi so zdravniki lani odklonili najmanj 30 posredovanj, ker niso imeli s čim leteti. Zakaj še ni sistemskih izboljšav? Je medresorska komisija, ki jo vodi ministrstvo za zdravje, res neučinkovita? So v ozadju tudi komercialni interesi? Kdaj se bo država odločila za nakup novega helikopterja, s katerim se bo ob izurjenih strokovnih ekipah uvrstila v evropski prostor? O tem v Studiu ob sedemnajstih z Aljano Jocif. Gostje bodo: – Darko Čander, vodja Sektorja za sistem nujne medicinske pomoči in katastrofno medicino na Ministrstvu za zdravje, – Miloš Bizjak, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, – Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku, – Iztok Tomazin, zdravnik in gorski reševalec.


21.01.2020

Kako do 10 tisoč najemnih stanovanj

Vlada namerava v sedmih letih ponuditi dodatnih deset tisoč javnih najemnih stanovanj. Republiški stanovanjski sklad jih lahko v tem času zgradi približno tri tisoč. Tudi slaba banka se zdaj oglaša, češ da bi gradila najemna stanovanja, domove za starejše in oskrbovane enote, vendar koalicijski partnerji, razen Liste Marjana Šarca, ne kažejo navdušenja za to, da bi zaposleni v slabi banki dobili novo vlogo in nove, dobro plačane službe. Odprto ostaja, ali bo delovala poroštvena shema za nakup stanovanj in kaj se dogaja s stanovanjskim zakonom. Goste bo v Studiu ob sedemnajstih soočila Maja Derčar.


20.01.2020

Vlada in politika po zamenjavi na vrhu Desusa

Po politično razburljivem koncu tedna, ki ga je zaznamoval kongres Desusa in je iz politike odnesel Karla Erjavca, z analitiki in komentatorji preverjamo, kaj vse to pomeni za manjšinsko vlado, Desus in strankarska razmerja ter v pričakovanju novega ministra tudi za obrambno področje. O tem v Studiu ob 17-ih voditeljica Nataša Mulec, naš notranjepolitični komentator Tomaž Celestina ter politična analitika Andraž Zorko in Martin Nahtigal.


17.01.2020

Repriza: TV in kino postajata niši, trend je video na zahtevo

Razvoj tehnologije je na področju filma in televizije v preteklih letih spet povzročil velike spremembe. Lani se je zgodila prava poplava novih ameriških ponudnikov videa na zahtevo, tudi sicer gledanje vsebin prek spleta postaja pravilo. Vsebin je veliko, tudi na področju kulture so dogaja pluralizacija in individualizacija. Kino in televizija postajata niši, kjer pa ima kljub vsemu največjo gledanost domača produkcija. Na internetu ni tako, saj je ponudba lokalnega videa na zahtevo siromašna. Če odštejemo spletni arhiv MMC 4D javne medijske hiše, je domač ponudnik le Voyo. Kaj vse to pomeni za našo, regijsko in evropsko produkcijo? O tem Urška Henigman in sogovorniki: - filmska kritičarka Ana Jurc, - prof. dr. Peter Stanković, Fakulteta za družbene vede - multimedijski ustvarjalec Luka Marčetič in - urednik igranega programa Televizije Slovenija Jani Virk.


16.01.2020

Tehnologija 5G prihaja skozi glavna vrata

Tehnologija 5G bo spremenila svet, nedvomno tudi Slovenijo. Z večjim pretokom podatkov prihajajo samovozeči avtomobili, internet stvari in pohod umetne inteligence. Kaj in kdaj lahko pričakujemo pri nas in ali bi nas morali skrbeti zdravstveni vidiki? Preverja Blaž Mazi z gosti: – dr. Simon Dobrišek, Laboratorij za umetno zaznavanje, sisteme in kibernetiko, Fakulteta za elektrotehniko, – doc. dr. Boštjan Batagelj, Laboratorij za sevanje in optiko, Fakulteta za elektrotehniko, – Tanja Muha, direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve, – Leon Behin, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo, – Gregor Kos, Za Slovenijo brez 5G (izjava).


15.01.2020

Kako prevetriti znanstvenoraziskovalno dejavnost

Za slovensko znanostjo je desetletje zategovanja pasov, krčenja raziskav in bega možganov. Posledica je danes manj konkurenčno gospodarstvo z nižjo dodano vrednostjo. Novi sistemski zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti obljublja nekaj svežega vetra. In predvsem več denarja. Zakon tako vsebuje člen, ki zagotavlja znanosti vsaj 1 odstotek BDP javnih sredstev; s tem naj bi se ob prihodnjih recesijah izognili ponovnemu brezglavemu varčevanju na področju ustvarjanja novega znanja. Že zato ima široko podporo. To pa ne pomeni, da se v podrobnostih ne skrivajo pasti. Inštituti utegnejo ostati brez urejenega lastništva nepremičnin in raziskovalne opreme, čeprav so desetletja vlagali v to skoraj brez pomoči države. Hudo generacijsko vrzel, ki je nastala zaradi varčevanja, pa bi zakon uredil s prisilnim omejevanjem dela starejših raziskovalcev. Kakšno bo novo poglavje slovenske raziskovalne zgodbe, bomo preverili v Studiu ob 17.00 z gosti: - ministrom za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernejem Pikalom, - predsednico sveta za znanost in tehnologijo prof. dr. Andrejo Gomboc - in direktorjem Instituta Jožefa Stefana prof. dr. Jadranom Lenarčičem.


14.01.2020

Je zapiranje velenjskega rudnika, Teša poguba ali rešitev za regijo?

Po najhitrejših scenarijih bodo zadnji slovenski delujoči premogovnik, to je velenjski, zaprli že čez 10 let, saj se želi Evropa povsem odpovedati pridobivanju električne energije iz premoga. V oddaji o posledicah za savinjsko-šaleško regijo, ki je zrasla ravno s premogovnikom, in širše. Zgradili smo termoelektrarno, ki ji Evropa ni naklonjena, in pri pridobivanju električne energije bomo hitro morali poiskati nove poti. So rešitev obnovljivi viri? Odgovori z voditeljico Metko Pirc in gosti Studia ob 17-ih. To so: - Marko Mavec, generalni direktor Premogovnika Velenje - Hinko Šolinc, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo - Iztok Mori, direktor občinske uprave Mestne občine Velenje - Djordje Žebeljan, pomočnik vodje za energetske politike in EU zadeve v Holdingu slovenskih elektrarn - Tadej Špitalar, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje.


13.01.2020

Tekma za Evropsko prestolnico kulture

Tekma slovenskih mest za Evropsko prestolnico kulture 2025, ena najpomembnejših pobud Evropske unije na področju kulture, se je začela. V Kranju, Lendavi, Ljubljani, Novi Gorici, Piranu in na Ptuju so oddali kandidature, saj hočejo izkoristiti možnosti, ki jih ponuja projekt. Francosko mesto Marseille se je z njim prelevilo iz mesta kriminala in nasilja v turistično mesto z bogato kulturno ponudbo. V belgijskem mestu Mons je vsak vloženi evro javnega denarja ustvaril od 5,5 do 6 evrov za tamkajšnje gospodarstvo. Gradec pa se še danes ponaša, da je bil leta 2003 Evropska prestolnica kulture. Kaj se lahko naučimo iz slabih izkušenj iz leta 2012, ko je bil Evropska prestolnica kulture Maribor? Kakšni so naši uresničljivi cilji v okviru projekta, ki vzbuja tudi velike apetite? Kako lahko evropska prestolnica kulture prebudi razvojne potenciale? In predvsem, katero slovensko mesto ima največ možnosti, da skupaj z enim izmed nemških leta 2025 postane kulturno središče Evrope? O vsem tem voditelj Aleksander Čobec z našimi dopisniki po Sloveniji in državno sekretarko Petro Culetto.


10.01.2020

Slovenija utrjuje svoje mesto na gastronomskem zemljevidu sveta

Turističnih krajev ne obiskujemo samo zaradi zgodovine, kulture, umetnosti, naravnih znamenitosti, temveč je sodobnemu turistu pri avtentični potovalni izkušnji še kako pomemben tudi kulinarični užitek. In ne samo na naših brbončicah, temveč – priznajmo si, da gastronomija pušča vtis, in to vizualni – tudi na naših družbenih medijih s skrbno izbranimi in obdelanimi fotografijami jedi. Da se o Sloveniji skupaj z njenimi 24 gastronomskimi regijami govori tudi zunaj naših meja, dokazujejo številni nazivi in omembe v tujih medijih in v strokovnih krogih. Naj jih naštejemo samo nekaj: novembra je izšla druga izdaja vodnika Gault-Millau, čez tri mesece bo izšel težko pričakovani Michelinov vodnik za Slovenijo, gastronomski turizem bo nosilna dvoletna tematika Slovenske turistične organizacije v letih 2020 in 2021, Slovenija bo nosilka naziva Evropska gastronomska regija 2021 in tu so potem še uvrstitve naše države na lestvicah privlačnih gastronomskih destinacij … O slovenski gastronomski tradiciji, različnih zahtevah gostov in o zahtevnem poklicu, v katerem so ključni nenehno izobraževanje, izpopolnjevanje in ustvarjanje, razpravljamo s chefinjo in chefi. naši gostje so: Ana Roš iz Hiše Franko, Janez Bratovž iz restavracije JB, Luka Košir iz gostišča Grič in Jakob Pintar, TaBar.


09.01.2020

Zaostritev trgovinskih vojn

V dvajsetem mesecu trgovinskih vojn, ki jih je z zvišanjem carin sprožil ameriški predsednik, se vrstijo napovedi o zaostrovanju trgovinskih napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropo, druga in predvidoma zahtevnejša faza pogajanj z Američani čaka tudi Kitajce. Trump se z dvigom carin maščuje za vrsto potez. Evropa ga je razburila zaradi subvencij Airbusu in digitalnega davka na storitve tehnoloških velikanov v Franciji in drugod. O trgovinski vojni med Združenimi državami, Kitajsko in Unijo z voditeljico Majo Derčar ter Anžetom Burgerjem, Igorjem Kovačem in Urošem Lipuščkom.


08.01.2020

Iran je z napadom na ameriška oporišča v Iraku maščeval uboj generala

Po nočnih napadih Irana na ameriška oporišča v Iraku se svet sprašuje, kakšne so dejansko posledice in kaj bo sledilo. Svoje inštruktorje iz Iraka umika tudi Slovenija. Je šlo za premišljeno odmerjeno akcijo maščevanja za ameriški uboj generala Solejmanija za umiritev domačih strasti? Kako se bo odzval ameriški predsednik Trump? Zadnje novice, analize in komentarji z voditeljem Luko Robido ter našimi novinarji in strokovnjaki. V studiu tudi profesor Bogomil Ferfila in varnostni strokovnjak Boštjan Perne.


07.01.2020

Kakšne davke boste plačevali letos

Nižja dohodnina, razbremenjen regres, višja obremenitev kapitala in kapitalskih dobičkov, znižan 5-odstotni DDV za knjige in časopise, to so poglavitne davčne spremembe. Bodo tem spremembam letos sledile še druge? Katere? Kako bo finančna uprava zagotovila dodatnih 74 milijonov prilivov, da nadomesti izpad zaradi davčnega preoblikovanja? So zavezanci zaradi tega lahko zaskrbljeni? Odgovori v živo v Studiu ob 17.00, na spletu ali v podkastu, z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti.


06.01.2020

Grožnja nove vojne na Bližnjem vzhodu

Nedavni ameriški uboj vplivnega iranskega generala Kasema Solejmanija v Bagdadu je do skrajnosti zaostril napetosti na Bližnjem vzhodu. Iraške oblasti zahtevajo odhod ameriških in drugih sil iz države, Iran pa je napovedal popoln odstop od jedrskega sporazuma in nadaljevanje jedrskega programa. V Teheranu napovedujejo povračilne ukrepe proti Američanom, Bela hiša pa grozi z napadi na cilje v Iranu. Je na obzorju nov vojaški spopad? Analiziramo v tokratni oddaji, avtor je Blaž Ermenc, gosti pa strokovnjak za jedrsko varnost Miroslav Gregorič, prvi slovenski veleposlanik v Iranu Jožef Kunič, strokovnjak za Bližnji vzhod s Fakultete za management Primož Šterbenc ter novinar in publicist Boštjan Videmšek.


03.01.2020

Repriza: Svet v letu 2019

Znova se oziramo na svet v letu 2019. Rdeča nit pregleda so svoboda, skrb za okolje in politična odgovornost. Človekove pravice so prepogosto in nedvoumno kršene. Okoljevarstveni problemi so planetarna skrb, čeprav ne tudi enotna in skupna politična tema svetovne skupnosti. Politična odgovornost voditeljev najmočnejših držav velikokrat ostaja podrejena egoističnim, kapitalskim in geopolitičnim interesom. O tem, tudi skozi prizmo pomembnejših obletnic svetovnih dogodkov, Miha Lampreht.


02.01.2020

Znanost v letu 2019

Prva fotografija črne luknje, napredujoča personalizirana medicina, nova paleo- in antropološka odkritja, kvantni računalniki … To je le nekaj prebojev znanosti v letu 2019. V ospredje stopa tudi okolje. Znanstvena skupnost prvič poenoteno svari pred podnebnimi spremembami kot hudo grožnjo, pa tudi pred drastičnim izumiranjem vrst. Hitrost in količina znanstvenih objav podirata rekorde, v njih se težko znajdejo celo strokovnjaki sami. Voditeljici Maji Ratej se bodo v Studiu ob 17-ih pridružili astrofizičarka dr. Andreja Gomboc, kvantni fizik dr. Martin Klanjšek in sintezni biolog dr. Roman Jerala.


01.01.2020

Vrhunci v kulturi 2019

V Vodnikovem letu smo praznovali niz okroglih obletnic, tudi 500. obletnico Leonarda da Vincija. Slovenska književnost se je z uspehom predstavljala v Parizu, Frankfurtu, na Dunaju. Doma množično beremo, poslušamo in gledamo slovensko kriminalko Jezero Tadeja Goloba. V južni Ameriki je na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum slavila Petra Strahovnik, v Vatikanskih muzejih je bilo razstavljeno sakralno posodje arhitekta Jožeta Plečnika. Gledamo v svet filma, likovne umetnosti in gledališča, znova poslušamo Prešernova nagrajenca in Nobelova nagrajenca za književnost. Spominjamo se tudi, da je gorela katedrala Notre dame v Parizu.


30.12.2019

Slovenija v letu 2019

Slovenska politika je leta 2019 namenjala pozornost predvsem sebi in notranjemu merjenju mišic. Najverjetneje ji je zato zmanjkalo energije za ukvarjanje z resničnimi težavami ljudi. Pri izboljševanju razmer v zdravstvu in skrbi za starejše se ni premaknilo nič. Premier Marjan Šarec kljub temu pravi, da ni vse tako črno, kot se javno prikazuje. Politične igrice v letu, ki se končuje, je največkrat pospremil s komentarjem, da gre za vihar v kozarcu vode.


Stran 60 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov