Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Alternative vizije Slovenije iz 80-tih let

26.12.2015

Osamosvojitev Slovenije ni bila samo niz ustavno-pravnih dejanj in političnih odločitev. Vzporedno s krepitvijo prepričanja, da je čas zrel za uresničitev pravice do samoodločbe slovenskega naroda, so intenzivno potekali procesi demokratizacije družbe na vseh ravneh. Kritična mnenja in razmisleke so najbolj dejavni predstavniki civilne družbe tedanjega časa artikulirali na različne načine. Novinarji, publicisti, pisatelji, glasbeniki, prostovoljci, borci za človekove in državljanske pravice, ekologi in številni drugi "alternativci" slovenske osamosvojitve in demokratizacije - v nizu pogovorov v oddaji,, ki sta jo pripravila Goran Dekleva in Bojan Leskovec.

Pogovor s civilnodružbenimi akterji slovenske pomladi ob 25. obletnici plebiscita

Že četrt stoletja 26. decembra z državnim praznikom obeležujemo obletnico plebiscita, političnega dejanja par excellence, na katerem se je tik pred iztekom leta 1990 88,5 % vseh v register vpisanih volivk in volivcev odločilo za ustanovitev samostojne, neodvisne države Slovenije. Toda plebiscit sam vendarle ni potekal 26. 12. 1990, kakor bi sicer lahko mislili. Tistega dne se je namreč z rezultati plebiscitarnega odločanja uradno seznanila slovenska skupščina, medtem ko so se ljudje na volišča v resnici napotili že tri dni prej, torej 23. decembra 1990. Pa, po pravici rečeno, bi niti ta dan nikoli ne napočil, ko bi ga ne pripravljalo večletno, zlagoma naraščajoče družbeno vrenje, to je, splošno in vedno bolj glasno izraženo nezadovoljstvo s političnimi, socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi razmerami, v katerih smo v osemdesetih letih živeli Slovenci.

Smeli bi torej reči, da je bil dan plebiscitarne odločitve pravzaprav kulminacija številnih predhodnih kritičnih intervencij v slovenski javni prostor, intervencij, ki so jih prispevali posamezniki in posameznice kar najrazličnejših ozadij, prepričanj, nazorov in tudi interesov. Tako so se vso drugo polovico osemdesetih vztrajno oglašali zanesenjaški mirovniki, ekologi in zgodnji borci za pravice LGBT skupnosti, v javno debato so posegali stari, prekaljeni oporečniki, pisatelji, filozofi, družbeni teoretiki in drugi intelektualci, katoliška društva so terjala temeljne pravice glede svobode izražanja vere, vsem na očeh so meje umetniške svobode na svojih prireditvah premikali rock in pank glasbeniki, eksperimentalni gledališčniki, avantgardni likovniki.

Z današnjega stališča se kaj lahko zazdi, da so bila vsa ta prizadevanja del enega samega, ne sicer centralno vodenega, vendar v temelju homogenega procesa, ki mu danes pač zlahka nadenemo krovno ime »slovenska pomlad«. Pa ni bilo čisto tako. Po besedah dr. Bernarda Nežmaha, ki je v osemdesetih delal kot urednik na Mladini, je bil duh časa sicer res usmerjen v splošno prevpraševanje uradnih resnic, politične ortodoksije in družbenega statusa quo, vendar je bilo konkretne koordinacije med različnimi akterji te odjuge le malo:

Priznam; na Radiu Študent in na Mladini smo seveda slišali za Zaliv Borisa Pahorja, vendar ga nihče ni bral. Pa – objektivno gledano – naši pogledi niso bili tako različni. Tisto, kar je bilo za Mladino značilno, je bila potreba po tem, da nimamo nad sabo tutorjev. In to ne samo partijskih; ljudje, ki smo bili na Mladini, prav tako nismo imeli želje, da bi delovali v senci nasvetov ali sugestij, ki bi prihajale iz vrst sodelavcev Nove revije. Zato je navsezadnje vsakdo hodil svojo lastno pot.

Kar pa je vsem tem raznolikim kritičnim glasovom v drugi polovici osemdesetih vendarle dajalo nekakšno koherenco, je bilo spoznanje, da tako, kakor so bile stvari na Slovenskem vodene dotlej, v prihodnje preprosto ne bo več šlo. Jani Kovačič, legendarni kantavtor, ki je tedanji slovenski stvarnosti nastavljal ogledalo s pesmimi, kot so bile Delam, Žare lepotec in Revolucija, se v tem smislu spominja, da je dolgo časa bolj kot na slovensko državnost in samostojnost čisto enostavno mislil na izboljšanje življenjskih razmer:

Bolj kot države sem si želel splošne demokratizacije slovenske družbe. Ker pa ga je takrat Miloševič tako lomil, se je natanko v imenu te želje po demokratizaciji slovenska osamosvojitev navsezadnje pokazala kot edina možna rešitev.

Podobno pripovedujejo tudi drugi, ki so pomagali poganjati slovenski civilnodružbeni obrat v tistih letih. V jedru prizadevanj in tveganj tistega časa so bile pač sanje o svobodi – svobodi mišljenja, govorjenja, pisanja, gibanja, političnega združevanja, umetniškega ustvarjanja. Lastna nacionalna država se je v tem kontekstu manj kot cilj sam po sebi kazala predvsem kot uporabno orodje za dosego te sanjane svobode. In to ne le na kolektivni ravni. Kot pojasnjuje književnik, eden utemeljiteljev pesniškega modernizma pri nas, Veno Taufer:

Ko sem začel pisati poezijo in članke – to je bilo sredi petdesetih let –, je bilo močno problematično že to, če si (da bi tako vsaj posredno pokazal svojo voljo po individualnosti) napisal pesem brez vejic in pik, kaj šele, če si zapisal tisto, kar si dejansko mislil in čutil.

No, danes se prav gotovo nihče izmed pripadnikov slovenske politične in gospodarske elite ne spotika ob rabo ločil v literarnih delih. Toda – ali to že kar pomeni, da smo dejansko dosegli tisto svobodo, ki je s svojimi svetlimi obljubami razgibavala Slovenke in Slovence v osemdesetih? – Sociolog dr. Tomaž Mastnak, ki se je s svojimi kolumnami uveljavil kot eden najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja v osemdesetih, nima nobenih iluzij – po njegovem je diktat partijskega centralnega komiteja zamenjal diktat dereguliranega trga in interesov največjih članic Evropske unije:

Ljudje se obnašajo in odločajo ne kot subjekti političnega življenja, temveč kot potrošniki. Evropska unija pa, kot je bila postavljena, ni rešila osnovnih političnih vprašanj: kje je sedež suverenosti; kdo odloča o čem? Zato so se odločitve sprejemale na neformalen način. To pomeni, da so v Evropi svojo voljo lahko uveljavili pred tisti, ki so močni. In obratno: kdor ni v centru moči, je počasi politično razlaščen in ekonomsko marginaliziran. Tako se zdi,, da je Slovenija deset let po vključitvi v Unijo postala kolonialna provinca.

Je potemtakem čas za zagon novega civilnodružbenega vrenja? – Budni, aktivni in kritično razmišljujoči državljani so seveda vselej dobrodošli, toda novinarko, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je že v osemdesetih obilo pisala o pod socializmom zamolčanih, tabuiziranih temah slovenske zgodovine, skrbi, da nam, ironično, v času vseprisotnosti svetovnega spleta in družabnih omrežij pravzaprav manjka ustreznih kanalov sporočanja, ki bi dejansko omogočali tehtno, poglobljeno in zavezujočo komunikacijo med državljankami in državljani:

Upad poštenih, tiskanih publikacij zelo negativno vpliva na kvaliteto misli, ki jih izražamo. Veste, ta internetna izmenjava misli in podatkov je seveda izredno pozitivna stvar, žal pa so komentarji – eno- ali kvečjemu dvovrstični –, ki temu sledijo, pač na nivoju komaj artikuliranih misli. In to spremlja splošen upad ravni kvalificirane, trezne razprave o čemerkoli pravzaprav.

Je torej družbeni, politični, ekonomski, socialni in kulturni položaj, v katerem smo se četrt stoletja po plebiscitu znašli, nespremenljiv, nepopravljiv, dokončno zavožen in brezupen? – Morda. A ob tem velja pomisliti, da se je v podobnih odtenkih družbena situacija kazala številnim Slovenkam in Slovencem še konec sedemdesetih … In če obstaja kak trajen, obče veljaven nauk, ki ga velja potegniti iz slovenske pomladi osemdesetih, je to slej ko prej ta, da je sprememba čisto zares vselej mogoča.


27.12.2019

Šport v letu 2019

Slo športniki in športnice so leta 2019 navduševali. Odbojkarji so bili srebrni na domačem evropskem prvenstvu. Primož Rogljič je postal skupni zmagovalec kolesarske dirke po Španiji. Janja Garnberet je postala trikratna svetovna prvakinja. Luka Dončič je navduševal pod košarkarskimi obroči. Naslov svetovne prvakinje v smuku pa je ubranila Ilka Štuhec. Pregled športnih dosežkov leta 2019 je pripravil Aljaž Golčer.


23.12.2019

Hrvaške predsedniške volitve

Predsedniške volitve na Hrvaškem že dolgo niso več napoved prelomnih dogodkov v sosednji državi, so pa zanimiv kazalec sprememb njene družbe. Prvi krog volitev je pokazal, da so se vzorci političnega vedenja in pričakovanj volilnega telesa v zadnjih desetletjih vendarle precej spremenili. Kako naj ob teh spremembah ravna Slovenija, kako preostala Evropa? O tem voditelj Marjan Vešligaj in gostje.


20.12.2019

Gospodarstvo v letu 2019

Leto 2019 je bilo za slovensko gospodarstvo uspešno: rekordna zaposlenost, rast BDP-ja med višjimi v Evropski uniji in bolj ali manj stabilne javne finance. Toda ni moč prezreti občutka, da bi glede na te še vedno dokaj ugodne razmere morali storiti več, tako na področju produktivnosti, davkov in tudi strukturnih reform. V pregledu leta se bomo zato z voditeljico Urško Jereb in gosti ozrli na ključno gospodarsko dogajanje v iztekajočem se letu in skušali poiskati rešitve za prihajajoče.


19.12.2019

Evropski zeleni dogovor in Slovenija

To je evropska verzija pristanka na luni – s temi besedami je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen označila osnutek zelenega dogovora, ki naj bi tako s korenčkom kot s palico države Unije popeljal v smeri zelene preobrazbe energetike, industrije, prometa in potrošništva. O tem, kako učinkovite mehanizme ima povezava pri tem, kakšna je njena vloga v boju s podnebno krizo v primerjavi z ostalim svetom in kaj napovedane politike pomenijo za Slovenijo, v tokratni oddaji Erna Strniša in gosti: - matematičarka Andreja Urbančič z Instituta Jožef Stefan - državni sekretar na MOP Marko Maver - direktor družbe Eles Aleksander Mervar - okoljski analitik Luka Omladič s Filozofske fakultete v Ljubljani


18.12.2019

Izzivi domačega gradbeništva

Po letih zatišja so pred nami trije veliki infrastrukturni projekti: druga cev karavanškega predora, tretja razvojna os in drugi železniški tir. Kdo jih bo gradil, glede na to, da je večina izvajalcev s propadom izgubila tudi reference in tako novi domači gradbinci lahko nastopajo le v konzorciju s tujci, za reference pa morajo drago plačati?Je najnižja cena tujcev tudi v resnici najugodnejša, čeprav gredo s tem tudi dobički in plačilo davkov v tujino? Kako graditev vpliva na BDP in zakaj se vse zapleta že pri začetku? Voditeljica studia je Alenka Terlep. Gosti: - član uprave DARS Vili Žavrlan - dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete v Ljubljani - član uprave podjetja Pomgrad Boris Sapač - direktor zbornice gradbeništva pri GZS Jože Renar


17.12.2019

Potresi od Albanije do Slovenije

Ob potresih, kakršen je bil konec novembra v Albaniji, se zavemo, da živimo na potresnem območju. Seizmološke naprave v Sloveniji zaznajo več tisoč primerov tresenja tal na leto, ljudje jih občutijo približno 50. Iz zgodovine pa vemo, da naše območje ni imuno niti na hujše potrese, na katere pa po večini nismo pripravljeni. Pa vendar se v zadnjem času nekaj spreminja. Več se govori o protipotresni gradnji, o predpotresni zaščiti in celo napovedovanju potresnih sunkov. O tem v Studiu ob 17.00, ki ga bo vodil Marjan Vešligaj.


16.12.2019

Bitka za evre iz bruseljske blagajne

Finski predlog večletnega evropskega proračuna - prvega po predvidenem brexitu - za Slovenijo ni sprejemljiv, saj bi ji oklestil kohezijska sredstva za 28 odstotkov. Ji bo uspelo v nadaljevanju pogajanj to popraviti? Koliko bodo države pripravljene posodobiti kmetijske subvencije, kje bodo našle denar za podnebne ukrepe in nove izzive, kot so migracije in varnost? O tem Sandra Krišelj in gostje: - dr. Mojmir Mrak z ljubljanske Ekonomske fakultete - dr. Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj in - državni sekretar Igor Mally iz kabineta predsednika vlade


13.12.2019

Britanci izvolili novo oblast

Že drugič po referendumu o izstopu iz Evropske unije so se volivci v Združenem kraljestvu odpravili na predčasne parlamentarne volitve. So zdaj kaj bliže brexitu? Z odgovorom bo kaj kmalu postregla nova parlamentarna garnitura, ki se bo morala z brexitom ukvarjati prednostno in vsaj ob začetku mandata z agende umakniti druga notranjepolitična in gospodarska vprašanja. V središče tokratne pogovora voditelj Luka Robida in gosti za studijskim omizjem postavljajo povolilno Združeno kraljestvo. Gosti. - dr. Peter J. Verovšek – predavatelj na oddelku za mednarodne odnose univerze v Sheffieldu - dr. Mitja Kovač – Katedra za management in organizacijo Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani - dr. Danica Fink Hafner – Katedra za analizo politik in javno upravo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani


12.12.2019

Intervju s predsednikom države

Ob koncu leta in pred skorajšnjimi državnimi prazniki v Studiu ob 17-ih gostimo predsednika države. Pred desetletjem je bil Borut Pahor v vlogi premiera glavni akter arbitražnega reševanja mejnega vprašanja s Hrvaško, zdaj ocenjujemo najnovejše dogajanje v zvezi z arbitražo po sporočilih s sodišča unije, ki je za našo državo neugodno. Pretresamo politično dogajanje doma in v tujini: med drugim delo manjšinske vlade, ki si je po enem letu delovanja s potrditvijo proračunov zagotovila nadaljevanje dela, in pričakovanja do nove Evropske komisije.


11.12.2019

Je slovenska tožba proti Hrvaški v zvezi z arbitražo o meji dopustna?

Po predstavitvi mnenja generalnega pravobranilca o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe je odločitev sodišča, ali je pristojno za vsebinsko obravnavo tožbe, pričakovati čez nekaj mesecev. Mnenje pravobranilca bomo preučili v Studiu ob 17 h. Ob tem pa tudi, kaj sledi, kakšni so odnosi med državama in kako nanje vpliva prisluškovalna afera oziroma objava poročila Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Gostje: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, nekdanja veleposlanica Slovenije na Hrvaškem - prof. dr. Zlatko Šabič s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede - Drago Balažič, novinar in nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Zagreba


10.12.2019

Skorajšnja tekma za kulturne evre

Več kot 122 milijonov evrov je parlament s posebnim zakonom obljubil kulturi. A gre za sedem let in sedem različnih programov – od gradov, umetnin in knjižnic do slovenščine in starih domačih celovečercev. Špela Kožar se z gosti Studia ob 17-ih sprašuje, ali bo tokratni kulturni evro kaj bolj učinkovit kot njegovi trije predhodniki, ki so bili uresničeni zgolj tretjinsko. Gostje: - državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Petra Culetto, - predsednica Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija ICOM Kaja Širok, - direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar - gradoslovec Igor Sapač.


09.12.2019

Bodo slovenska smučišča preživela?

Upravljalci hitijo z umetnim zasneževanjem, ki v večjih središčih stane do 200 tisoč evrov na sezono. Niti to zimo ne bo novih žičnic, saj ni denarja. Nova žičnica stane od 5 do 7 milijonov evrov. Upravljalci so enotni, da ne bo šlo brez pomoči države, zato si veliko obetajo od spremembe zakona o žičnicah, ki bi te uvrstil v javno infrastrukturo. To bi omogočilo sofinanciranje dejavnosti, kar v drugih državah, ki so prepoznale pomen smučarskega turizma, velja že vrsto let. O tem voditeljica Aljana Jocif z dopisniki in gosti: – predsednica Združenja žičničarjev Slovenije Manuela Božič Badalič, – direktor RTC Krvavec Janez Janša, – državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar – predstavnik ministrstva za infrastrukturo.


06.12.2019

Novinarstvo je javno dobro

Zakaj se v zadnjem času pogovarjamo o skupni odgovornosti za obstoj in razvoj kakovostnega novinarstva? V tokratnem Studiu ob sedemnajstih bodo o pomenu, sedanjosti in prihodnosti novinarstva razmišljali ugledni poznavalci medijskih razmer, med katerimi je tudi Renate Schroeder, direktorica Evropske zveze novinarjev, ki je prepričana, da je novinarstvo potrebno za javno blaginjo. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.


05.12.2019

Bodo v Madridu vendarle omejili ogrevanje ozračja

Za nami je desetletje izjemne vročine, taljenja ledu in rekordno visokih gladin morij, ki jih povzročajo toplogredni plini, posledica dejavnosti človeštva. Če bomo tako nadaljevali, se bo do konca stoletja povprečna globalna temperatura zvišala za več kot 3 stopinje – kar bi pomenilo konec življenja, kot ga poznamo. V teh okoliščinah v Madridu poteka konference Združenih narodov o podnebnih spremembah. Ali gre v pravo smer in dovolj hitro, s Špelo Novak in gosti v Studiu ob 17 h: - Minister za okolje in prostor Simon Zajc, - Klimatologinja doktorica Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete, - Strokovna sodelavka nevladne organizacije Focus, društva za sonaraven razvoj, Barbara Kvac, - Okoljski novinar in komentator Tomaž Gerden.


04.12.2019

NATO – 70 let obrambnega zavezništva in polemik

Kaj prinaša dvodnevno srečanje voditeljev članic Nata v Londonu, ki je tudi sklepno dejanje praznovanja letošnje 70. obletnice ustanovitve zveze? Ta pregovorno velja za »najboljše in najdaljše zavezništvo«. Kakšni so dozdajšnji rezultati, zlasti pa varnostni, organizacijski, konceptualni in navsezadnje tudi finančni izzivi za prihodnost? O tem Katja Geršak, Anton Bebler, Vladimir Prebilič in Igor Jurič v Studiu ob 17.00. Z njimi se bo pogovarjal Miha Lampreht.


03.12.2019

Univerza v Ljubljani nas usodno določa že celo stoletje

Znanje je moč. V našem prostoru vrhunsko znanje že natanko 100 let širi ljubljanska univerza. Prva in največja v Sloveniji. Kako je Univerza v Ljubljani vplivala na razvoj naroda, družbe in države; kakšni so pogoji za delovanje univerze danes in kako naj se prilagodi prihodnjim tehnološkim in družbenim izzivom v tokratnem Studiu ob 17ih pojasnjujejo voditeljica Nina Slaček in gostje: - rektor Igor Papič - zgodovinar Aleš Gabrič - sociolog Gorazd Kovačič - dekanja Fakultete za računalništvo in informatiko Mojca Ciglarič


02.12.2019

Evropska sodna bitka za zaščito terana

Na predvečer obravnave slovenske tožbe proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran osvetljujemo ozadje in posledice spora. Slovenija pred sodiščem Unije v Luksemburgu dokazuje, da je delegiran akt nezakonit in da njegova uporaba povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana. Kaj se je v tem obdobju zgodilo na vinskem trgu pri nas in na Hrvaškem? Kdo izvaja nadzor nad shemami, ki ščitijo poreklo živil in proizvodov? Kaj zaščita pomeni potrošnikom? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Tjašo Škamperle ter dopisniki in gosti: - generalni direktor Direktorata za hrano in ribištvo dr. Bojan Pahor - direktor Vinakras Marjan Colja - predsednik Konzorcija za teran Boris Lisjak


29.11.2019

Ali Slovenci izdamo preveč knjig?

Število ljudi, ki ne berejo več knjig, se je v zadnjih petih letih povečalo. Letno število izdanih naslovov se je v tem obdobju zmanjšalo za skoraj tisoč oziroma za slabo petino. Rezultati šeste raziskave Knjiga in bralci kažejo, da je v Sloveniji kar 43 odstotkov nebralcev – to je toliko kot pred 40 leti. Ali Slovenci torej izdamo preveč knjig, se v tokratnem Studiu ob 17-ih sprašuje Blaž Mazi z gosti. Gosti: Nataša Detič, Samo Rugelj, Andrej Blatnik in Miha Kovač.


28.11.2019

Vzgoja za aktivno državljanstvo

Kako spodbuditi mlade k aktivnemu državljanstvu, da bi se na primer udeleževali volitev in da bi kritično razmišljali o dogajanju v družbi? Mednarodne raziskave namreč razgrinjajo, da so naši učenci sicer dobro poučeni o državljanstvu, a hkrati ne želijo aktivno sodelovati v družbenem in političnem življenju. Bo ta razkorak med teorijo in prakso zmanjšal nov predmet v srednjih šolah, poimenovan »aktivno državljanstvo«? Ravnatelji so mu že odrekli podporo. Kako naprej, o tem voditeljica Nataša Lang in gosti z ministrstva za šolstvo, Klavija Šipuš z zavoda za šolstvo in ravnatelj I. gimnazije Maribor Herman Pušnik.


27.11.2019

Zmešnjava glede urejanja uporabe konoplje in z njo povezanih snovi

So izdelki, ki vsebujejo izvleček kanabinoida CBD, prepovedani? Med proizvajalci, predelovalci in tudi uporabniki je precej zmede. Inšpektorji so na terenu, ukrepov in navodil pa še ni. Tudi v Evropi je praksa povsem neenotna. Naša država zdaj prepoveduje te izdelke, potem ko jih je Evropska komisija v začetku leta uvrstila v katalog novih živil. Zakaj? Kakšne bodo posledice, pa tudi, kako (ne)varna je uporaba teh izdelkov, v današnjem Studiu ob sedemnajstih s Snežano Ilijaš.


Stran 61 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov