Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Kako napisati dober maturitetni esej?

26.04.2017

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

Z mladimi in s profesorico slovenščine smo se pogovarjali o Alamutu in Krasnem novem svetu ter o tem, kako se lotiti pisanja eseja. Kako se esej ocenjuje, kako si razdeliti čas pisanja, kaj vključiti v uvod, kaj v zaključek? V čem sta si romana podobna in kakšen družbeni sistem vsak izmed njiju opisuje?

V tokratnem Studiu ob 17h smo govorili o prvem delu letošnjega zrelostnega preizkusa za maturante – o maturitetnem eseju. Le še dober teden namreč loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do pisanja eseja, s katerim se bo v četrtek, 4. maja, začel spomladanski rok splošne mature. V maturitetnem eseju se pokaže posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost esejskega pisanja. Zato ni čudno, da ocena eseja znaša kar polovico končne ocene pri slovenščini na splošni maturi.

Naslov letošnjega sklopa maturitetnega eseja je Človek v kolesju sistema, obvezni deli pa Alamut Vladimirja Bartola in Krasni novi svet Aldousa Huxleya. Obema knjigama smo v mesecu aprilu na Prvem že posvetili oddaji Gymnasium, v Studiu ob 17h pa smo pod drobnogled vzeli značilnosti obeh vrst eseja, izvedeli smo, kako se esej ocenjuje, dali kakšen nasvet za pisanje in se lotili tudi vsebinske primerjave obeh knjig. Naši gosti so bili dijaki z Gimnazije Šentvid Lara Jagodnik, Zala Paulin in Filip Baumgartner ter njihova profesorica za slovenščino, tudi članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino Ireno Velikonja Kolar.

Kako se esej ocenjuje in kje dijaki izgubljajo največ točk?

Pri eseju lahko kandidati prejmejo 30 točk pri vsebini, pri čemer se ocenjujeta povezanost besedila z izhodiščno temo in kakovost problemske obravnave snovi, ter 20 točk za jezik (8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo). Kljub temu vsebina ni pomembnejša, opozarja profesorica slovenščine Irena Velikonja Kolar: »Praviloma se izkaže, da tisti, ki ne obvlada dobro jezika, ne zmore tvoriti korektne, prepričljive vsebine. Jezik je v bistvu temelj, na katerem vsebina sploh sloni.« Na žalost pa je, dodaja, jezikovnega znanja vse manj. Mladi hitro izgubljajo točke predvsem zaradi pravopisnih napak, kot so raba vejice in napačni skloni, zato rahlo pada tudi skupna esejska ocena. Povprečna ocena maturitetnega eseja je sicer tri. Za pozitivno oceno je naučeno in predvidljivo znanje dovolj, bolje pa so ocenjeni tisti eseji, ki sežejo dlje, pravi Irena Velikonja Kolar: »Pri eseju se zelo hitro vidi, ali je dijak samo naučen, ali se mu nekaj ponavlja, ali dejansko do prebranega vzpostavi odnos, je izviren, si dovoli tudi kakšno lastno razmišljanje, ki pa je seveda utemeljeno z literarnim besedilom in znanjem.«

Kako se lotiti eseja?

Osnova za pisanje eseja sta seveda prebrani knjigi, za maturante pa je tu še nekaj napotkov, kako pisati esej. Irena Velikonja Kolar jih je izpostavila tudi v oddaji:

  • Preberite naslova obeh esejev in se odločite, katerega boste pisali.

  • 30 minut si vzemite za skiciranje osnutka, dobro uro za pisanje eseja, zadnjih 10, 15 minut pa za to, da svoje besedilo ponovno preberete in popravite napake (predvsem slovnične in pravopisne).

  • V uvodu si lahko pomagate z naslovom eseja in prvim navodilom, ki ponavadi na maturi odpirata temo eseja.

  • Pozorno sledite navodilom, saj vsaka poved v navodilih od vas zahteva nekaj drugega, pomembna je vsaka beseda. (Če piše, primerjajte osebi, potem ju primerjajte in ne opisujte!)

  • Zadnja postavka v navodilih vam lahko pomaga pri pisanju pametnega zaključka.

  • Esej mora imeti najmanj 700 besed, zgornje omejitve števila besed ni, vendar se z dolžino eseja povečuje tudi število pravopisnih napak, zaradi katerih izgubljate točke. Pišite čitljivo. Esej ima ponavadi od 5 do 7 odstavkov.

Razlika med interpretativnim in razpravljalnim esejem

Pri razlagalnem (interpretativnem) eseju, kjer maturanti skupaj z navodili prejmejo krajše besedilo oz. odlomek iz knjige, gre za branje v globino in interpretacijo odlomka literarnega besedila, seveda pa mora dijak poznati roman v celoti. Namenjen je dijakom, ki imajo nekoliko več prirojenega občutka za književnost in so sposobni poglobljene in samostojne interpretacije besedil, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Šentvid Irena Velikonja Kolar. Razpravljalni esej praviloma zahteva primerjavo obeh literarnih del in gre nekoliko bolj v širino. Dijaki morajo znati napisati oba eseja, da imajo na maturi nato možnost izbire, je prepričana sogovornica. Kot članica maturitetne komisije in glavna ocenjevalka za slovenščino na maturi pa opaža, da se veliko več mladih odloča za razpravljalni esej: »Mogoče je bolj varno pisati razpravljalni esej, ker omogoča, da s pomočjo naučenega znanja dobro napišeš besedilo.« Tudi mladi sogovorniki v oddaji se bolj nagibajo k “varnejšemu” razpravljalnemu eseju. Filip: “Preberem sicer navodila za oba eseja in se potem odločim. A maturitetni esej pišeš le enkrat in zato ni pametno preveč tvegati.”


07.05.2018

Usodna nevarnost hormonskih motilcev

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.05.2018

Volilna tekma se začenja

Samo še mesec dni je do predčasnih parlamentarnih volitev. Stranke so oddale sezname kandidatov – zdaj se začenja zares! Pa vendar si ta trenutek nihče ne upa napovedati zmagovalca. Za koga se bo volilna tekma končala na zmagovalnem odru, kdo bo moral med poražence ? Od volilnega izida bo odvisno tudi, kako hitro bomo dobili novo vlado.


03.05.2018

Obetajo se nam številni zastoji na cestah

Na Darsu so za poletne mesece že napovedali številna vzdrževalna dela na avtocestah in hitrih cestah, vključno z odstranitvijo cestninskih postaj. Kateri so bolj obremenjeni odseki, na katerih lahko pričakujemo največje obremenitve tudi poleti? V oddaji, kaj nas čaka na cestah, kako se lahko vozniki gneči čim bolj izognejo in kako ob tem ustrezno poskrbeti za prometno varnost.


01.05.2018

Delo kot vrednota

V prvomajski oddaji predstavljamo nekaj posameznikov, ki svoj poklic vidijo kot poslanstvo. Povedo nam kaj jim pomeni njihovo delo, kaj je najbolj pomembno na delovnem mestu in kako usklajujejo poklicno življenje z zasebnim.


30.04.2018

Politične stranke o kulturi

Kultura kot gradnik posameznikove identitete naj bi imela posebno vlogo. In kakšno vlogo bi ji dodelile politične stranke – kako je zastopana kultura v njihovih programih? Katera področja naj bi stranke posebej podprle, pa tudi o položaju prekarcev, ki delujejo v kulturi. Avtor: Marko Golja


27.04.2018

Zla ideologija tone v pozabo

Kot kaže, protifašistični družbeno-politični konsenz, ki je bil dolgo temelj javnega življenja, po svetu slabi. Kaj potiska v pozabo spomin na zlo ideologijo, ki je med drugo svetovno vojno utrnila več kot 60 milijonov življenj? V kakšnih družbah bomo živeli, če izbira med fašizmom in antifašizmom ne bo več ločnica med barbarstvom in civilizacijo?


26.04.2018

Socialno vključevanje invalidov

Po 35-ih letih smo dobili nov zakon o socialnem vključevanju invalidov. Omogočal jim bo bolj neodvisno življenje, ob pomoči storitev socialnega vključevanja pa tudi boljše vključevanje v družbo. Poleg oseb z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju in najtežje gibalno oviranih oseb, ki so imele pravice že po starem zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, bodo status invalida po novem lahko pridobile tudi osebe z avtističnimi motnjami, gluhoslepi in osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro. Zakon omogoča invalidom tudi prehod v zaposlitev. V oddaji kako bodo urejene pravice invalidov po novem.


25.04.2018

“Ozelenitev” parlamenta

Pred vsakokratnimi državnozborskimi volitvami skoraj ni stranke, ki v svojem programu ne bi zagovarjala okoljevarstvenih tem. A ko so enkrat izvoljene, večje stranke nanje po večini pozabijo, manjšim in deklarirano zelenim strankam pa se pri nas že več kot 20 let ne uspe prebiti v parlament. V oddaji o tem ali smo Slovenci zreli za ozelenitev parlamenta, kakšna je pri tem vloga civilne družbe, kakšni so pozitivni zgledi iz tujine in predvsem, kako doseči, da bodo okoljevarstvene teme postale kaj več kot le sredstvo za nabiranje političnih točk.


24.04.2018

Zdravstvo v Cerarjevem mandatu brez reforme

Zdravstvo v mandatu Cerarjeve vlade so zaznamovale dolge čakalne vrste. Na začetku mandata je čakalo na storitev 170 tisoč bolnikov, januarja letos 60 tisoč več. Zdravniki so stavkali in s pogajanji dosegli višje plače. Bolnišnice so v tem času pridelale milijonske izgube, delajo na izrabljeni medicinski opremi, primanjkuje zdravnikov in medicinskih sester. Slabi so odnosi na nevrologiji, otroški srčni kirurgiji. Sprejeli so vrsto zakonov in opravili vrsto analiz, toda obljubljene reforme ni bilo. Bi lahko rekli, da je kljub vsemu naše zdravstvo vendarle dobro?


23.04.2018

Knjiga pred prelomnimi spremembami

Več kot pet stoletij obstoja tiskane knjige ni oblikovalo le naših virov znanja, ampak tudi mišljenje. Kako se to spreminja, ko vse več informacij dobivamo iz neknjižnih virov? Ali knjigo res lahko spodrinejo elektronski mediji? Ob svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic smo odgovorili na vprašanje, kakšno mesto med Slovenci in Slovenkami zaseda knjiga.


20.04.2018

Studio ob sedemnajstih, vmes: Poročila

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


19.04.2018

Težave velenjskega rudnika

Razmere v velenjskem premogovniku so po stavki še vedno napete. Je bila ta res nezakonita, kako v prihodnje urediti delovni čas in načrtovati proizvodnjo? Zdajšnje težave premogovnika naj bi bile predvsem posledica izgradnje dragega šestega bloka termoelektrarne Šoštanj. V oddaji o tem v kakšni kondiciji je premogovnik in kakšna prihodnost je pred njim in dolino po zaprtju rudnika.


18.04.2018

Maturitetni esej: navodila za pisanje

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.


17.04.2018

Teme, ki so v tem mandatu zaznamovale zunanjo politiko

Uresničevanje arbitraže, tožba proti Hrvaški, nadzor na avstrijsko-slovenski meji, odnos do Rusije in do Nata ter priznanje Palestine so nekatere od tem, ki so najbolj zaznamovale slovensko zunanjo politiko v zadnjih štirih letih in jo bodo tudi še naprej. Slovensko zunanjo politiko – ne le v mandatu te vlade – zaznamujeta neenotnost in nekonsistentnost. Zakaj in koliko nam to škodi?


16.04.2018

Ameriško francosko britanska koalicija napadla nekaj ciljev v Siriji

Napad ameriških, britanskih in francoskih sil na cilje sirskega režima, ki so bili povezani s kemičnim orožjem, je bil po zatrjevanju omenjenih držav uspešen in se za zdaj ne bo ponovil. Ostro sta ga obsodila sirski režim in njegova zaveznica Rusija. V oddaji o tem, kako bo ta napad vplival na stanje v Siriji in na mirovne pogovore v Ženevi, ki so že dolgo v slepi ulici.


13.04.2018

Položaj pri nas živečih skupnosti iz nekdanje SFRJ

Čeprav se je Slovenija z deklaracijo zavezala, da bo to uredila, se ob vsakem resnejšem poskusu odprejo številna neodgovorjena vprašanja: Ali naj se njihov položaj izenači z avtohtonimi narodnimi skupnostmi ali ne? Se naj za to spremeni tudi ustava? In po drugi strani, bomo s spremembami res izboljšali njihov položaj ali pa bodo te povod za nova trenja, tam kjer jih do zdaj ni bilo?


12.04.2018

Kaj bo z Novo Ljubljansko banko?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


11.04.2018

»V tej enačbi na vsak način izgubi država – izgubi socialni sistem, izgubi proračun«

Prve zaposlitve mladih pri nas so netipične v več kot 75 odstotkih primerov, kar nas na tem področju uvršča v sam vrh (med prvih pet) držav Evropske unije. Problem prekarnosti že dolgo ni več nekaj novega. Kako je torej mogoče, da ga še danes ne moremo točno opredeliti in zakonsko urediti? Delovna inšpekcija ugotavlja, da se število kršitev delovnega prava celo povečuje.


10.04.2018

Smo bolj pravna država kot pred štirimi leti?

Razveljavitev in zastaranje zadeve Patria, zadeva Istrabenz, zgolj dva pravnomočno obsojena bančnika, izgubljene oporoke, menjave v vrhu tako rekoč vseh pravosodnih gradnikov ter neuspel poskus delne odprave preiskave. To je le nekaj tem s področja pravosodja v zadnjih štirih letih. Smo danes bolj pravna država? Sodnikov je manj, zaostanki so se zmanjšali. Ključna težava je še vedno reševanje zahtevnih zadev gospodarskega kriminala. Kdaj bo zaupanje v pravosodje večje, sprašujemo podpredsednico višjega sodišča v Ljubljani dr. Vesno Bergant Rakočevič, direktorico Mirovnega inštituta dr. Nežo Kogovšek Šalamon, odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja in izrednega profesorja na Evropski pravni fakulteti dr. Mateja Avblja.


09.04.2018

Maturitetni esej: Ubežni delci

Roman Ubežni delci kanadske pisateljice Anne Michaels, ki se ukvarja z izhodom človeka iz travmatičnih spominov in tragične preteklosti v novo življenje, je stilsko in filozofsko zahtevno branje. Izkušnja holokavsta in uničevalnosti druge svetovne vojne je zapisana kot preplet in vznikanje spominov dveh osrednjih literarnih oseb, ki se, vsaka na svoj način, spopadata z intimno tragedijo in hkrati z razsežnostmi nacistične rasistične politike v drugi svetovni vojni. Zdi se, da je izhod le v jeziku in ljubezni. Več pa dijaki Gimnazije, elektro in pomorske šole Piran ter njihova profesorica slovenščine Lilijana Gustinčič.


Stran 82 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov