Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


17.07.2020

Kakšna bo letošnja žetev pšenice

Vse več žitnih polj je požetih, zato že lahko govorimo tudi o kakovosti in količini letošnje letine. Ta nikakor ne bo dosegla lanskoletne, kot kaže, pa to velja tudi za odkupne cene pšenice. Kakšnega in koliko domačega kruha bomo jedli in kako bomo v prihodnje sploh pridelovali hrano? Kako pomembna je samooskrba s hrano, smo imeli priložnost spoznati tudi letos, ko nas je k temu na nek način prisilil koronavirus. O žetvi, pa tudi o pridelavi hrane v luči klimatskih sprememb govorijo Franc Küčan, kmet in pogajalec za ceno, Branko Virag iz Panvite, direktor kmetijstva in prav tako član pogajalske skupine ter Niko Miholič iz ljutomerskega Panorganixa.


16.07.2020

Obnovitvena rehabilitacija po novem

Za invalide je ena pomembnejših pravic - pravica do obnovitvene rehabilitacije. Ta jim omogoča, da kljub težji gibalni oviranosti vzdržujejo psihofizično kondicijo in pripomore k upočasnitvi napredovanja obolenja, predvsem pa preprečuje nastanek sekundarnih zapletov invalidnosti. Tokrat bomo opozorili predvsem na zaplete, ki so nastali, ker skupinska obnovitvena rehabilitacija ni urejena z ustrezno zakonodajo. Zakaj je Računsko sodišče zahtevalo začetek postopka za oceno ustavnosti in kaj se zdaj pričakuje? Kako bosta obnovitvena rehabilitacija invalidov in zdravstveno letovanje otrok in mladine urejena po novem, kako se bo to uresničevalo v praksi in kako to sprejemajo uporabniki – o vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih. Oddajo vodi Petra Medved.


15.07.2020

Finančne posledice epidemije. Bo treba podaljšati ukrepe za pomoč? Koliko je še maneverskega prostora?

Pandemija je zelo negativno vplivala na javne finance. Tekoči proračunski primanjkljaj je že več kot dve milijardi evrov. Prihodkov je za okoli desetino manj, izdatki pa so višji za skoraj 12 odstotkov. Obsežni svežnji pomoči prebivalstvu in gospodarstvu se financirajo z zadolževanjem. Stroga fiskalna pravila so začasno umaknjena. Toda do kdaj? Koliko je sploh še manevrskega prostora, da se država ne ujame v negativno spiralo zadolženosti? O tem finančni minister Andrej Šircelj, predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, direktorica Urada za makroekonomske odnose in razvoj Maja Bednaš ter borznik Primož Cencelj. Voditeljica je Zdenka Bakalar.


14.07.2020

Predlagane spremembe medijske zakonodaje

Kaj prinaša nova medijska zakonodaja? Ministrstvo za kulturo bo pojasnilo pripravljene spremembe zakonov o medijih, o RTV Slovenija in o Slovenski tiskovni agenciji. Javna razprava se po manj kot tednu dni izteka jutri. Kakšne so pripombe, kakšne finančne posledice in nenazadnje kakšen bo vpliv na slovensko medijsko krajino? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Aleš Kocjan.


13.07.2020

Narodni dom v Trstu znova v lasti Slovencev v Italiji. Bo to dovolj za obet mirnega sobivanja Slovencev in Italijanov?

Natanko 100 let po požigu Narodnega doma se danes v Trstu srečujeta predsednika Slovenije in Italije Borut Pahor in Sergio Mattarella, stavba Narodnega doma pa se, vsaj na papirju, vrača v slovenske roke. Veliko prahu je dvignila odločitev predsednikov, da se ob tem poklonita pri dveh bazoviških spomenikih; pri spominskem znamenju ustreljenim protifašistom in pri bazoviški fojbi. Kaj pomeni današnje dogajanje na Tržaškem za slovensko-italijanske odnose? Bosta obe strani zaprli boleče zgodovinsko poglavje in se skupaj zazrli v prihodnost? O tem v živo iz Trsta ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila, predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj ter zgodovinar in nekdanji ravnatelj Narodne in študijske knjižnice v Trstu Milan Pahor. Pogovor vodi Blaž Ermenc.


10.07.2020

Usoda letalskega prometa

Med največjimi žrtvami krize zaradi novega korona virusa je zagotovo zračni promet in z njim povezane panoge. Že zdaj je jasno, da številni prevozniki ene največjih kriz ne bodo preživeli, negotov položaj rešujejo z ostrimi rezi in množičnimi odpuščanji. Tudi v Fraportu bo prihodnji teden odpoved dobilo več kot 80 zaposlenih. Kako koronavirus spreminja letalski promet, kakšna bo usoda letalstva in nenazadnje, kaj bo z letalsko povezanostjo Slovenije z gosti v današnjem Studiu ob 17h. Oddajo vodi Simeona Rogelj.


09.07.2020

Podjetništvo, ki kljubuje korona krizi

Sredi marca se je z ustavitvijo številnih dejavnosti začelo za mala in srednje velika podjetja nesluteno, negotovo in v marsičem povsem drugačno obdobje. Uspešni podjetniki pravijo, da je čez noč postalo najbolj pomembno, kaj si ustvaril v preteklosti, koliko ti ljudje zaupajo in kakšne odnose si zgradil v podjetju, pa tudi, ali imaš denarno rezervo in kako vlada ravna za pomoč gospodarstvu. V Studiu poslušajte izkušnje in razmišljanja podjetnikov, ki so razvili odpornost na krizo. Gostje bodo Marko Lotrič, Dušan Omerčević in Marko Lukić. Z vami bo Maja Derčar.


08.07.2020

Študentsko delo v času koronavirusa

Poletje je obdobje, ko je ponudbe študentskega dela največ. A letos so se razmere na trgu dela zelo spremenile. Podjetja so čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice tega. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? In kaj prinaša jesen? V Studiu ob 17h z gosti in voditeljico Urško Valjavec.


07.07.2020

Kakšno bo prihodnje šolsko leto

Se bodo prvega septembra vrnili v šolo vsi osnovnošolci in dijaki? Ali bodo uvedene kombinacije pouka v razredu in po spletu ali je spet pričakovati popolno zaprtje šol? Pristojni na to vprašanje odgovarjajo: vse bo odvisno od epidemioloških razmer v državi. V tokratnem Studiu ob 17-ih na Prvem bodo o pripravah na novo šolsko leto govorili predstavniki ministrstva za izobraževanje, zavoda za šolstvo in ravnateljev - z voditeljico Natašo Lang.


06.07.2020

Po hrvaških parlamentarnih volitvah

V zelo skrb vzbujajočih razmerah zaradi povečevanja števila okužb s koronavirusom tako znotraj države kot v soseščini so na Hrvaškem potekale parlamentarne volitve. V tradicionalno največji spopad med desnosredinsko HDZ premierja Andreja Plenkovića in levosredinsko SDP so se tudi tokrat nekoliko bolj vmešale še nekatere stranke, denimo desničarsko gibanje, zbrano okrog pevca Miroslava Škore, in levo-zelena koalicija. V kampanji pa so bile spet poudarjene ideološke teme, denimo pravica do splava. O izidih volitev na Hrvaškem, prihodnosti države in slovensko-hrvaških odnosih Špela Novak z gosti.


03.07.2020

Slovenska aplikacija za covid 19 – kako jo narediti neoporečno?

Ob vnovičnem povečevanju števila okužb s koronavirusom pri nas in v sosednjih državah je vlada v okviru četrtega protikoronskega zakona predlagala tudi pravno podlago za uvedbo mobilne aplikacije za spremljanje stikov z okuženimi in nadzora karantene. Kdo bo razvil aplikacijo, katere podatke bo zbirala, koliko časa, kje se bodo hranili, kdo vse bo do njih dostopal, za koga bo prostovoljna in za koga obvezna in koliko ljudi si jo mora namestiti, da bo učinkovita? Ali bo slovenska aplikacija sledila samo okužbam ali tudi ljudem? Kakšne so izkušnje v Italiji in Nemčiji? Odgovore išče voditeljica Urška Henigman z dopisnikoma Igorjem Juričem in Jankom Petrovcem ter gosti v studiu. To so Tina Bregant, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri informacijski pooblaščenki, Filip Dobranić, Inštitut Danes je nov dan in Mako Grobelnik, glasnik digitalnih tehnologij in raziskovalec.


02.07.2020

Ustavni referendum o Putinovih "trajnih" mandatih

V Rusiji se je končalo glasovanje o ustavnih spremembah, včeraj je glasoval tudi predsednik države Vladimir Putin. Referendum bi moral biti že 22. aprila, vendar so ga zaradi pandemije koronavirusa preložili na 25. junij, ko se je glasovanje tudi začelo. Reforme naj bi med drugim okrepile zakonodajno vejo oblasti, predvsem pa bodo aktualnemu predsedniku Putinu omogočile bivanje v Kremlju do leta 2036. O političnih razlogih in posledicah takšnega avtokratskega manevra razmišljajo voditelj Miha Lampreht in gostje v studiu: - Bojko Bučar, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, - Anton Rupik, pubicist in nekdanji diplomat, - Vlasta Jeseničnik, dopisnica RTV Slovenija iz Moskve.


01.07.2020

Po preiskavah in prvem ministrskem odstopu te vlade, Kaj je v ozadju in kakšne bodo posledice v politiki, državi in družbi

Hitro sprejet odstop notranjega ministra, ki je sledil odstopu šefa policije in pridržanju gospodarskega ministra, je presenetil politiko in javnost. Kaj je v ozadju odstopov in kaj pomenijo za nadaljnje delo koalicije in vlade? Kaj je iskala in kaj našla policija v včerajšnjih preiskavah, povezanih z nakupi zaščitne opreme in kakšna bo usoda gospodarskega ministra? Kako se na očitke odzivajo v policiji in pravosodju? Odgovore išče voditelj Tomaž Celestina s kolegi in gosti v studiu.


30.06.2020

Britanci odhajajo – kakšno bo sodelovanje po novem?

Natanko pol leta nas loči od dne, ko bo Združeno kraljestvo dejansko odrezano od članstva v Evropski uniji. Kakšni bodo prihodnji odnosi med Britanci in Unijo? To vprašanje še vedno ostaja odprto, odgovore nanj pa v teh dneh skušajo oblikovati pogajalci, ki so sklenili, da bodo odslej za mizo sedli v živo in pogosteje. Kako se uradni London o prihodnjih odnosi pogovarja z Brusljem in hkrati z ostalim svetom, je tema tokratne oddaje. Luka Robida gosti dr. Petra Verovška z oddelka za mednarodne odnose Univerze v Sheffieldu; ekonomista dr. Jana Grobovška, ki predava na Univerzi v Edinburghu in Jureta Vršnaka, namestnika generale direktorice za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje zadeve.


29.06.2020

Kaj se dogaja z Zahodnim Balkanom. Deset let procesa Brdo-Brioni

Slovenija je že skoraj tri desetletja samostojna država. Vendar to ne spreminja dejstva, da živimo ob robu nestabilnega območja in da smo tudi sami odgovorni za ohranjanje miru na jugovzhodu Evrope. Zato so za nas še kako dragocene pobude, kot je Brdo–Brioni, s katerimi lažje odpiramo vrata evropskim povezavam in ob tem lažje uveljavljamo svoje pobude in rešitve. Ne glede na preložitev tokratnega predsedniškega srečanja je pomembno ohranjanje stikov z državami tega območja in zavez, danih na njihovi evropski poti. O tem Marjan Vešligaj in gostje v studiu: - dr. Smiljana Knez, svetovalka predsednika republike za zunanje zadeve, - Roman Kirn, diplomat, - prof. dr. Boštjan Udovič, Fakulteta za družbene vede


26.06.2020

Varno na počitnice

Počitnice so tukaj, koronavirus pa tudi. Kako se na počitnicah zavarovati pred okužbo, kam je najbolje in kam najmanj priporočljivo oditi na oddih? Virus bo namreč, kljub umirjanju epidemije, krojil letošnje poletne počitnice, ki bodo malo drugačne kot smo jih bili vajeni. POvzemamo opozorila stroke, nasvete zunanjega ministrstva, predstavljamo tudi, kako bodo počitnikovali otroci na organiziranih letovanjih. Marsikdo bo letos dopustoval v Sloveniji, zato razkrivamo tudi nekaj skritih, še neznanih kotičkov naše države. Z voditeljico Katjo Arhar in sogovorniki.


24.06.2020

Iskanje rešitev za sobivanje zveri in ljudi

Ali Slovenja resnično postaja zverinjak? Raj za medvede in volkove? Pred dnevi je Agencija Republike Slovenije za okolje izdala dovoljenje za odstrel 115 medvedov, to pa je za seboj spet potegnilo različne odzive. Kmetje so zadovoljni, naravovarstveniki so na nogah. Ob tem se poraja vprašanje, kako najti ravnovesje, ki bo zadovoljilo vse. Iščejo ga tudi voditeljica Sabrina Mulec in gosti v studiu: - Katja Buda, v.d. direktorice za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor, - Klemen Jerina, profesor na Biotehniški fakulteti in član skupine strokovnjakov, ki je pripravila strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda v Sloveniji, - Barbara Štimec, predstavnica kmetovalcev, ki delujejo na osrednjem območju velikih zveri, - Nevenka Lukič Rojšek, članica naravovarstvenih društev Anima in Alpe Adria Green, - Miha Skerl iz Zavoda za lovstvo in naravovarstvo iz Loškega potoka.


23.06.2020

Kako ozeleniti promet?

Promet pri nas prispeva tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov, v netrgovalnem sektorju pa kar polovico. Tovorni promet se vztrajno povečuje, zaradi nesorazmerno nizkega vlaganja v železnice v preteklosti pa ga ne moremo prestaviti s cest na tire. A tudi stopnja motorizacije prebivalstva je pri nas visoka. Sta že pregovorna tranzitna umeščenost Slovenije in razpršena poselitev res nepremagljivi težavi? Kaj pa, če bi vsaj en dan v tednu – delali od doma? O ukrepih trajnostne prometne politike Erna Strniša z gosti: - Milena Černilogar Radež, vodja sektorja za trajnostno mobilnost in prometno politiko, Ministrstvo za infrastrukturo, - Gregor Pretnar iz projektantskega podjetja PNZ, - Matej Ogrin, geograf, Filozofska fakulteta.


22.06.2020

Planinska sezona po epidemiji

Letošnja planinska sezona bo zaradi razmer po koronakrizi drugačna. Deljeno koriščenje bonov v planinskih kočah, pričakovano manjši obisk tujcev, spoštovanje priporočil in varnostne razdalje ter spletne rezervacije bodo vplivale na planinski vsakdan. Kakšna so priporočila Planinske zveze Slovenije, kaj moramo vedeti planinci, in kaj čaka oskrbnike ? O tem Aljana Jocif in gostje: - Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, - Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije, - Aleš Jenko, Planinsko društvo Ljubljana Matica.


19.06.2020

Evropa kuje proračun za okrevanje in preporod

Evropska unija čim prej potrebuje skupni odgovor na posledice pandemije novega koronavirusa. Voditelji Unije bodo na video-vrhu predstavili stališča do vzpostavitve sklada za okrevanje, vrednega 750 milijard evrov, in večletnega evropskega proračuna. Razhajanja med državami članicami so še velika. Jim bo uspel preboj do končnega dogovora? Več o tem s Sandro Krišelj in gosti:. - profesor Emil Erjavec, dekan Biotehniške fakultete; - profesor Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem, - profesor Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.


Stran 54 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov