Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Samodestruktivno vedenje mladih

16.06.2017

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni. A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih – samopoškodbenega vedenja in depresije. Kakšno pomoč jim nudimo? Več v petkovem Studiu ob 17, v katerem sodelujejo: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Med otroki in mladimi je vse več duševnih stisk, tudi tistih najhujših: samopoškodovanje in samomorilne misli, pravijo strokovnjakinje, ki se s temi mladimi srečujejo vsak dan. Strokovne službe in država temu ne sledijo, čakalne dobe za pedopsihiatra, otroškega psihologa in kliničnega psihologa so zato nezaslišno dolge - tudi eno leto.

Ob koncu šolskega leta je stisk med mladimi precej, te pa lahko v skrajnih primerih pripeljejo tudi do poskusa samomora ali celo samomora. Med letoma 2003 in 2013 je samomor naredilo 100 mladih, starih od 10. do 19. let, število samomorov pa je v zadnjih letih upadlo. To bi sicer lahko bil znak, s katerimi bi bili zadovoljni.  A samomor pri najstnikih še vedno ostaja drugi najpogostejši vzrok smrti. Ne smemo pozabiti tudi, da samomorilno vedenje mladostnikov vključuje tudi samomorilne misli in samomorilne poskuse. Teh je med mladostniki precej več kot dejanskih samomorov, prav tako je vedno več tudi drugih duševnih stisk mladih  – samopoškodbenega vedenja in depresije. Še drug trend, ki ga opažajo strokovnjaki, je, da se hude stiske, tudi suicidalne misli, pojavljajo vedno bolj zgodaj v razvoju otroka – že pri mlajših otrocih, pri 8-, 9-, 10-letnikih.

O razlogih in tem, kakšno pomoč nudimo otrokom in mladim v stiski, smo se pogovarjali z gostjami. To so bile: dr. Marija Anderluh, dr. med., predstojnica Službe za otroško psihiatrijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, dr. Mateja Hudoklin, spec. klin. psih., Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Špela Reš, psihologinja iz nevladne organizacije Logout, centra pomoči pri prekomerni uporabi interneta, in doc. dr. Saška Roškar, psihologinja in raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

10 do 15 odstotkov mladih občuti duševno stisko

Medtem, ko se je način življenja v zadnjih desetletjih močno spremenil (tudi zaradi modernih tehnologij), so se spremenili tudi družinski odnosi. Zaradi pomanjkanja časa, manjših družin, vedno večjih družbenih in poklicnih zahtev ter osebnih pričakovanj so odnosi med straši in otroci lahko manj trdni kot nekoč. Po besedah dr. Anderluh raziskave kažejo, da je že en odrasel človek, s katerim se otrok razume in h kateremu se lahko zateče, dovolj, da otrok razvije prave načine reševanja svojih stisk in težav. Če ima otrok občutek, da je sam, lahko nastopijo težave. Strokovnjaki so prepričani, da je v populaciji 10 do 15 % mladih, ki imajo duševno stisko, a pomoč dobi le odstotek mladih.

Težko je priti do strokovne pomoči

Težava je v pomanjkanju dostopnosti do strokovnih služb, pravijo naše sogovornice. V Svetovalnem cetru za otroke, mladostnike in starše je npr. čakalna doba za kliničnega psihologa eno leto! Premalo je dispanzerjev za celostno strokovno pomoč otrokom in mladostnikom ter strokovnega kadra za delo s to ranljivo skupino, ki lahko, kot je bilo nedolgo nazaj mogoče prebrati za Rusijo, podleže manipulantom, ki prek družbenih omrežij mlade nagovarjajo k tveganim dejanjem in celo samomorom.

Nekoliko bolje gre Sloveniji pri različnih preventivnih programih, ki pa imajo, tudi zaradi tega, ker nacionalni program za duševno zdravje še vedno leži v nekem predalu, naravo časovno omejenih projektov in periodičnosti – izvajanje dobrih praks ni sistematično financirano. Pri duševnih težavah otrok in mladih (pa seveda tudi ostalih) je ključ prav v tem, da so stiske odkrite zgodaj, pomoč pa zagotovljena zgodaj in na ustrezen način.


07.12.2017

Jeruzalem – izraelska prestolnica

Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o selitvi ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem sproža ostre kritike mednarodne skupnosti. Vrstijo se opozorila, da bo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico huje ogrozilo mirovni proces in še bolj spodkopalo že sicer močno načeto stabilnost regije. Nekatere države zaradi bojazni pred izbruhom novega nasilja že izdajajo opozorila svojim državljanom pred potovanji v Jeruzalem. Ali Bližnjemu vzhodu grozijo novi medverski spopadi in kakšne bi bile posledice? O tem v Studiu ob 17h, Voditelj Tomaž Gerden.


06.12.2017

Bo Javor Pivka novi Kemis?

V središču Pivke preperevajo kovinski sodi z neznanimi snovmi ter čakajo, da se bo njihova vsebina izlila na porozna kraška tla in končala v pitni vodi. Ali pa, da se bo njihova gorljiva vsebina vnela. Medtem ko se lastnik teh parcel – likvidacijski upravitelj podjetja Javor d. d. – pritožuje nad vsemi odločbami, ki jih prejme od države, in okoljska inšpektorica išče lastnike sodov, da bi jim naložila njihovo odstranitev, čas neprizanesljivo teče. Javor še zdaleč ni edini primer.


05.12.2017

Poročila

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


04.12.2017

Glifosat – politično vprašanje

Glifosat je najbolj razširjen herbicid – patentiral ga je Monsanto -, zanj stroka zatrjuje, da je ob pravilni rabi varen. Toda dvomi, tudi neodvisnih znanstvenikov, da je morda rakotvoren, se kar vrstijo. Vprašanje je postalo politično, potem ko je Evropska unija za 5 let podaljšala dovoljenje za uporabo spornega herbicida, čeprav civilna pobuda nasprotuje temu. ZA je glasovala tudi Slovenija. Kakšne so resnice o škodljivosti tega herbicida; ga pri nas potrebujemo? O tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Jernejka Drolec.


01.12.2017

Smučarska sezona se začenja

Slovenska smučišča, ki tudi letos ostajajo brez pomembnih naložb, to smučarsko sezono začenjajo bolj optimistično. Zgodnje obratovanje bo med drugim povezano z večjim številom smučarskih dni in – kot upajo upravljavci – z večjo obiskanostjo. Tudi dober poletni obisk gorskih centrov izboljšuje poslovanje . V Studiu ob 17-ih bomo govorili o položaju smučišč, umetnem zasneževanju, povezovanju in posodabljanju. Z voditeljico Aljano Jocif in gosti.


30.11.2017

Bodo trgovine ob nedeljah zaprte?

Bomo ob nedeljah in praznikih še nakupovali? Kakšen je torej dogovor med delodajalci in sindikati, ki so se med drugim dogovorili o nedeljskem plačilu in obsegu dela zaposlenih v trgovinah? Kaj na najverjetnejše spremembe pravijo potrošniki, kako je obratovalni čas trgovin urejen v sosednjih državah in kakšna bo usoda novele zakona o trgovini, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec Andrej Čuš? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.


29.11.2017

Razmere v zaporih

Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še vedno prenaseljeni, v poročilu o zaporih ugotavlja Svet Evrope. Oktobra sta se v naših zaporih zgodila dva incidenta; kako tam ravnajo z obsojenci in kako poteka resocializacija zapornikov? Ali bo bivanjske razmere izboljšala napovedana graditev novega zapora v Ljubljani? Ali pa bi lahko razbremenitev zaporov dosegla sodišča, če bi se pogosteje izrekale alternativne oblike prestajanja kazni?


28.11.2017

Povojna Sirija

Boj proti teroristični organizaciji Islamska država v Siriji in Iraku se bliža koncu. Ali se obema državama vendarle obeta mir? Kdo si bo razdelil plen in kam se bodo umaknili skrajni islamisti? Kako veliko grožnjo še predstavljajo, tako za Bližnji vzhod kot tudi za Evropo? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.


27.11.2017

Medicinske sestre

Medicinske sestre so pomemben člen zdravstvenega sistema. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana praznuje 90-letnico. Slabe delovne razmere številne kljub predanosti poklicu prisilijo, da ga zapustijo ali za boljšo plačo odhajajo delat na tuje. O teh aktualnih vprašanjih se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Medved.


24.11.2017

Kaj je dobra knjiga?

Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.


23.11.2017

Zmanjševanje odpadkov

Sredi evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo govorili o odnosu do narave. Povprečen Slovenec zavrže približno 400 kilogramov odpadkov na leto, tudi ogromno plastike. V oceanih je šest ogromnih otokov plastike. Severna tihomorska zaplata je velika za 35 Slovenij. Plastika razpada zelo dolgo, v njej je ogromno hormonskih motilcev. Slovenija se vključuje v projekt ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk. O vsem tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Sabrina Mulec.


22.11.2017

Sistematski zdravniški pregledi

Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.


21.11.2017

Podnebne spremembe

V Bonnu se je končala že 23. podnebna konferenca Organizacije združenih narodov, ki je še enkrat pokazala nujnost bolj obsežnih in korenitih ukrepov proti podnebnim spremembam. V dogovorih v zvezi z uresničevanjem pariškega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020, je bil sicer dosežen napredek, a dejanj je še vedno premalo. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.


20.11.2017

Svetovni dan otrok

Na papirju je vse v redu, v življenju pa ni vedno tako, ugotavljamo ob svetovnem dnevu otroka. Konvencija o otrokovih pravicah je najbolj splošno priznan dokument o človekovih pravicah, ki države podpisnice zavezuje k varovanju pravic otrok in omogočanju njihovega vsestranskega razvoja. In kaj bi morali za boljši položaj otrok storiti pri nas? O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Šebenik.


17.11.2017

Reforma pravosodja

V državnem zboru bodo predvidoma kar 13 ur obravnavali očitke SDS iz interpelacije proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Minister odgovarja: interpelacija je prišla ob pravem času, primernem tudi za razpravo o reformah pravosodja. In prav o tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Sodnike, tožilce in odvetnike bomo vprašali, kakšne reforme, če sploh, potrebuje pravosodje, da bi bilo bolj uspešno, predvsem pa, da bi si pridobilo več zaupanja javnosti.


16.11.2017

Slovenska hrana

Pred dnevom slovenske hrane, ko bodo šolarji na mize dobili tradicionalni slovenski zajtrk – med, jabolka, kruh, maslo in mleko – se sprašujemo, kako v javne zavode pripeljati več lokalne hrane. Domače pridelana hrana je namreč bolj kakovostna in zaradi krajšega transporta manj onesnažuje okolje. Vprašanje pa je, kako zagotoviti stalno dobavo zadostnih količin, prav tako so težave v sistemu javnih naročil in seveda ceni. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.


15.11.2017

Trumpova opotekajoča azijska turneja

Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil azijsko-tihomorsko turnejo, ki je bila v znamenju gospodarstva. Trump je zagovarjal ameriški protekcionizem, vendar preostale države, še zlasti Kitajska in Japonska, vztrajajo pri globalizaciji svetovnega gospodarstva. V ozadju – vendar še kako pomembna – pa je bila severnokorejska kriza.


14.11.2017

Zakon o dolgotrajni oskrbi

Po več kot desetih letih čakanja in priprav je v javno razpravo vendarle dan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Smo ena od najhitreje starajočih se družb v Evropi in sistemska ureditev je nujna. Ni potrebno, da so starejši breme družbe. Kaj zakon prinaša uporabnikom, bodo v oskrbo na domu vključeni vsi, kako bo s financami? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.


13.11.2017

Imamo novega predsednika države

Kaj je prvo sporočilo novega predsednika države? Kako vidi prihodnost Slovenije? V Studiu ob 17-ih, v katerem bomo z gosti komentirali izid volitev, tudi o tem, ali je izvolitev presenečenje in o volilni udeležbi. V pogovoru se bomo prav tako dotaknili spomladanskih državnozborskih volitev. Voditeljica bo Alenka Terlep.


10.11.2017

Globalni upor žensk proti spolnemu nadlegovanju

Svetovno javnost iz dneva v dan pretresajo nove izpovedi o spolnih zlorabah na različnih področjih javnega življenja. Potem ko so javno spregovorile holivudske igralke, so se jim pridružile evropske poslanke, Francozinje zahtevajo spremembe zakonodaje, poleg avstrijskega poslanca je odstopila kopica britanskih politikov, pred spolnimi zlorabami niso imuni niti v Združenih narodih. Kakšne so razsežnosti in kaj sploh je spolno nasilje, v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.


Stran 87 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov