Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


24.02.2020

Koronavirus pred vrati

Zaradi skrb zbujajočih podatkov o širjenju okužbe s koronavirusom v Italiji skoraj ni več dvoma, da se bo koronavirus pojavil tudi pri nas. Kot opozarjajo pristojni, panika in strah nista potrebna, svetujejo pa previdnost zlasti pri potovanju v ali iz Italije. Koronavirus sicer ni prizanesel slovenskim državljanom. Dva okužena potnika s turistične ladje do nadaljnjega ostaja v bolnišnici na Japonskem. Preostali štirje slovenski turisti so v domači karanteni. Kaj to pomeni, kako ju obravnavajo, kdo je v stiku z njimi in kdo z okuženim slovenskim parom na Japonskem ter seveda, kako smo pripravljeni na vse bolj verjetne primere okužb tudi pri nas? O vsem tem Helena Lovinčič in gosti. – Eva Grilc, NIJZ, – Tatjana Lejko, UKC Ljubljana, – Mojca Gobec, Ministrstvo za zdravje. Tudi nekaj pogovorov, med drugim dopisnik Janko Petrovec o razmerah v Italji.


21.02.2020

Težka pogajanja za evropske milijarde

Voditelji Unije so na vrhu v Bruslju iskali kompromisni dogovor o večletnem finančnem okviru povezave, o čemer imajo države članice zelo različna stališča. Slovenija je tokrat v izjemno neugodnem položaju. Zaradi zahtevnosti pogajanj še ni jasno, ali bodo za dogovor potrebne zgolj neprespane noči ali nov izredni vrh. Kaj pričakovati, Sandra Krišelj sprašuje goste: ministrico za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Angeliko Mlinar, vodjo predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča in profesorja Emila Erjavca z Biotehniške fakultete.


20.02.2020

Preživimo počitnice dejavno

Zimske počitnice so blagodejne za šolarje in učitelje. Za nekatere se počasi končujejo, drugi se jih bodo razveselili prihodnji teden. Dobro jih je preživeti dejavno. Z obiskom so zelo zadovoljni turistični delavci, turistične zmogljivosti so skoraj povsem zasedene. Številni sicer pogrešajo sneg, a domišljija sega veliko dlje in možnosti za raznovrstno preživljanje počitnic je res veliko; so tudi cenovno dostopne? Preverjamo na različnih koncih Slovenije.


19.02.2020

Posledice izbruha koronavirusa, Slovenski turizem se že preusmerja na druge trge

Izbruh koronavirusa povzroča veliko gospodarsko škodo. Najbolj so prizadeti transport, turizem in maloprodaja. Nabavne verige so ogrožene, dobava surovin in polizdelkov iz Kitajske je marsikje prekinjena. Za koliko se utegne zaradi virusa ohladiti letošnja svetovna gospodarska rast, kako se z zaostrenimi razmerami spopadajo slovenska podjetja, ki poslujejo s Kitajsko ali imajo tam tovarne, ter kdo bo iz gospodarskih razmer po virusu izšel kot zmagovalec - o tem z gosti tokratnega Studia ob 17ih. Gosti: Direktorica Umarja Marijana BEDNAŠ Dekan Turistike Janez MEKINC Ekonomistka Polona DOMADENIK Direktor in lastnik Le Tehnika Drago LEMUT


18.02.2020

Energetski in podnebni načrt tarča številnih kritik

Studio ob 17.00 je enkratna oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in primerjanje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na prvem programu je z vami že več kot 40 let.


17.02.2020

Evropska unija in Zahodni Balkan

Evropska komisija je pripravila nov postopek širitve Unije. Je to tisto, na kar so čakale države Zahodnega Balkana, da začno ali nadaljujejo pogajanja o članstvu? Ali pa se bodo morale o sprejemanju novih držav dogovoriti predvsem države članice med seboj in morda tudi njihove zunanje zaveznice? Vsekakor je to zapleten proces, tako kot so zapleteni odnosi na Balkanu. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj in gosti Studia ob 17.00: prof. dr. Vlado Dimovski, Alenka Košir in Faris Kočan.


14.02.2020

Življenje v dvoje – izzivi sodobnega partnerstva

Na valentinovo, dan zaljubljenih, bomo govorili o pravilih zmenkov, o porokah in ločitvah, poročnih pogodbah in težavah v partnerskih odnosih. Kdaj se začnejo odnosi krhati, zakaj se pari oddaljijo drug od drugega in kako preprečiti razhod? Kateri so ključni sodobni izzivi življenja v dvoje ter kje in koliko naj v ta odnos vstopa država? O tem voditeljica Lucija Dimnik Rikič in gosti Studia ob 17.00: – notar Bojan Podgoršek, – strokovna delavka centra za socialno delo Ljubljana Simona Mikec, – predsednica Društva mediatorjev Slovenije Gordana Ristin, – Ksenija Zor iz Familylaba Slovenija.


13.02.2020

Šole in univerze spet odpirajo vrata

Kateri bodo poklici prihodnosti? Kakšna znanja in veščine naj šola zagotovi mladim, ki se od včeraj lahko vpisujejo v fakultetne in druge študijske programe? Na večer pred informativnimi dnevi za bodoče dijake in študente bo Nataša Lang v Studiu ob sedemnajstih predstavila dva pogleda: po enem se morajo šole prilagajati prihodnjim potrebam na trgu dela, po drugem morajo izoblikovati avtonomne posameznike, da bodo oni prilagodili trg dela in druge sisteme potrebam človeka in skupnosti. Se zdaj šole samo privlačno promovirajo ali so tudi v resnici pravi odgovor na izzive družbe in posameznika? Gostje: – dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernega centra Univerze v Ljubljani, – Andreja Sever, Gospodarska zbornica – predsednik Študentske organizacije Klemen Peran.


12.02.2020

Pametna raba pametnih telefonov

Internet je dostopen kjer koli in kadar koli, pametne naprave pa skupaj z velikanskimi paketi prenosa podatkov omogočajo nepretrgano povezljivost. Javno se je zlilo z zasebnim, anonimnosti ni več. Ob dnevu varne rabe interneta je točka ozaveščanja safe.si včeraj začela kampanjo, s katero želijo starše opozoriti na pretirano rabo mobilnih telefonov in svetovati o varnosti na internetu in digitalnih napravah pri predšolskih otrocih. Kakšni so prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivi sodobnega digitaliziranega vsakdanjega življenja? Kako varno uporabljati internet in kako tega naučiti otroke in mladostnike? O tem se je Urška Henigman pogovarjala z gosti v oddaji Intelekta, daljša različica pogovora pa bo na sporedu v tokratnem Studiu ob 17.00. Sogovorniki bodo: - antropolog doc. dr. Dan Podjed iz ZRC SAZU, - dr. med., specialistka pediatrije in specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine Tina Bregant in - Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru FDV Univerze v Ljubljani.


11.02.2020

Evtanazija – odrešenje ali umor

Vprašanj o evtanaziji se marsikdo ustraši, saj zahtevajo intimni premislek in osebno opredelitev do svoje lastne smrti. Dejstvo je, da je evtanazija v Sloveniji prepovedana in da ji zdravniška združenja uradno nasprotujejo. Peticijo za pravno ureditev evtanazije pa je na pobudo Društva Srebrna nit podpisalo že približno pet tisoč ljudi, med njimi tudi številni zdravstveni delavci. Širša stroka enotnega odgovora nima. O dilemah, povezanih z evtanazijo, in o pravnih ter etičnih vidikih ter ureditvah v nekaterih drugih državah, v Studiu ob 17.00 z Martino Černe. Gostje: dr. Andrej Pleterski, dr. Matjaž Zwitter, dr. Igor Pribac, dr. Borut Ošlaj.


10.02.2020

Po oskarjevski noči ter o evropski in slovenski filmski produkciji

Po podelitvi oskarjev analiziramo nagrajene filme in ustvarjalce, ustavljamo se tudi pri tistih, ki jih je akademija letos izpustila. Oskarji so institucija, ki ima nad filmskimi nagradami neizpodbitno medijsko in gospodarsko prevlado – toda kako pomembni so pravzaprav za naš prostor? Lotevamo se tudi drugih nagrad – od tistih, ki jih podeljuje evropska filmska akademija, do domačih vesen. O vsem tem voditeljica Tina Poglajen in gosta – filmska kritika Ana Jurc in Žiga Brdnik.


07.02.2020

Letošnji Prešernovi lavreati o svojem delu in pogledih na svet in kulturo

Kako o sebi in svojem ustvarjanju razmišljajo letošnji Prešernovi lavreati? Kako vidijo slovensko družbo in svet? V oddaji tik pred tradicionalno podelitvijo Prešernovih nagrad na predvečer kulturnega praznika imajo besedo ti ustvarjalci, ki so bodisi s svojim življenjskim delom ali pa z vrhunskimi dosežki zadnjih let zaznamovali slovensko kulturo. Najvišji priznanji, nagradi za življenjsko delo, prejemata fotograf Stojan Kerbler, osrednja osebnost slovenske fotografije, ter koreograf in plesalec Milko Šparemblek, pri enaindevetdesetih letih najstarejši še aktivni koreograf na svetu. Nagrade Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih letih prejemajo filmski režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, dramska igralka Nina Ivanišin, akordeoníst Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in oblikovalec Nejc Prah.


06.02.2020

Za dostojno starost ni poskrbljeno

Kakšne so razmere v domovih za starejše? Zaposleni v domovih za starejše izgorevajo, premalo jih je, saj kadrovskih normativov niso posodobili že več kot desetletje. V tem času so se domovi spremenili v največje negovalne bolnišnice, kjer oskrbovanci potrebujejo več zdravstvene nege, toda dobijo je le do dvanajst minut na dan. So zato res celo lačni tisti, ki potrebujejo pomoč pri hranjenju? Ali nekaterim res ne zagotovijo nege, ki jo plačujejo? O razmerah v teh domovih Alenka Terlep z gosti: - Mojca Pršina, v. d. generalna direktorica direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Milena Končina, podpredsednica združenja direktorjev pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in direktorica doma upokojencev Vrhnika, - Tomaž Lenart, direktor Doma Nine Pokorn Grmovje, ki je letos prejel posebno nagrado za izstopajoče kakovostno in strokovno delo na področju socialnega varstva v zadnjih petih letih, - Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit – Združenje za dostojno starost.


05.02.2020

Novi virus se širi tudi v Evropo

Širjenje koronavirusa dobiva vse večje razsežnosti. Ne le za zdravje ljudi, vse bolj vpliva tudi na gospodarstvo, Kitajsko pa potiska v vse večjo mednarodno izolacijo. Kako močno bomo virus čutili v Sloveniji, kako vpliva na življenje in posel tako na Kitajskem kot drugod po svetu? Je odziv pristojnih ustrezen in ne nazadnje: kakšne bodo posledice najnovejše epidemije? O vsem tem z voditeljico Snežano Ilijaš in gosti Studia ob sedemnajstih.


04.02.2020

So javni prevozi in javni objekti dostopni invalidom?

Blago in storitve bi bilo treba že pred petimi leti ustrezno zakonsko prilagoditi invalidom, do konca tega leta bodo morali biti zanje dostopni vsi avtobusni prevozi, do 2025 pa tudi prevozi v železniškem prometu in vsi objekti v javni rabi, tudi že zgrajeni. V oddaji z voditeljico Petro Medved opozarjamo na težave, s katerimi se senzorno in gibalno ovirani spopadajo pri dostopnosti prostora in prometa ter ocenjujemo, kaj je že narejenega na tem področju in kaj je treba še urediti. Gostje: - krajinska arhitektka iz Zavoda Dostop doktorica Andreja Zapušek Černe, - predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije Borut Sever, - predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica Igor Miljavec, - mag. Roman Rener iz Geodetskega inštituta Slovenije in - arhitekt Marko Tul iz Zveze paraplegikov Slovenije.


03.02.2020

Prvi delovni dan po brexitu

Združeno Kraljestvo in Evropska unija sta stopila v obdobje, v katerem bosta skušala doreči, kakšni bodo njuni odnosi v prihodnje. Pogajalci bodo prednost dali trgovinskim in gospodarskim odnosom. Časa ni veliko, neuspeh pogajalskih skupin pa bi v skrajni fazi še vedno lahko vodil v trdi brexit. V oddaji podrobno o spremembah, ki jih bomo občutili v vsakdanjem življenju, in o prihodnjih odnosih 27-erice z Otokom. Luka Robida je v studio povabil Davida Brozino z ministrstva za zunanje zadeve, dr. Črta Kostevca z ekonomske fakultete ter dr. Majo Bučar s fakultete za družbene vede.


31.01.2020

Sodišče EU o pristojnosti v zvezi z arbitražo

Po objavi odločitve Sodišča Evropske unije o utemeljenosti slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z neuresničevanjem arbitražnega sporazuma bomo v Studiu ob sedemnajstih govorili o tem, kako naprej. Ali bo arbitražna razsodba, ki je Hrvaška ne priznava, lahko uresničena? Pa tudi, kaj v odnose med državama prinaša izvolitev novega hrvaškega predsednika Zorana Milanovića, ki bo svojo funkcijo prevzel prihodnji mesec.


30.01.2020

Usoda Plečnikovega stadiona

Kaj bo z bežigrajskim stadionom? Načrti Joca Pečečnika so po več kot desetletju še vedno v predalu, Društvo arhitektov je konec lanskega leta Plečnikov objekt nominiralo za program Europe Nostre kot enega izmed sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine, Evropska komisija o tem odloča marca. Bo investitorju, ki projekt prilagaja zahtevam zavoda za varstvo kulturne dediščine, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje ali se bo ohranil status quo, kajti država (še vedno) ne kaže interesa za odkup zaščitenega spomenika. Gostje: - Jure Leben, vodja projekta Bežigrajski športni park - arhitekta Janez Koželj in Andrej Hrausky - Silvester Gaberšček, vodja Sektorja za nepremično kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo - generalni konservator dr. Robert Peskar z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije


29.01.2020

Kaj znajo slovenski dijaki v primerjavi z vrstniki iz OECD?

Razpis za srednješolske programe je objavljen. Kakšno znanje in izkušnje si lahko obetajo prihodnji dijaki? V mednarodni raziskavi PISA so slovenski 15-letniki pokazali boljšo bralno, matematično in naravoslovno pismenost od povprečja v OECD, a trendi še vedno niso zadovoljivi. Povprečni dosežki slovenske mladine se rahlo, a nenehno slabšajo; bolj izrazite kot drugod so razlike glede na spol, priseljensko in socialno ozadje; slovenski dijaki so tudi nadpovprečno žalostni in zaskrbljeni. O razlogih in usmeritvah za naprej v Studiu ob 17-ih s Špelo Šebenik.


28.01.2020

Kmetijstvo po novem

Je poklic kmeta ogrožen? Kakšna je prihodnost kmetijstva v prihodnjem finančnem in programskem obdobju, ko bo za ukrepe podpore in razvoja kmetijstva manj evropskega denarja, okoljske zahteve in podnebna tveganja pa bodo večji? Kakšna bo vloga družinskih kmetij in kakšno prihodnost ima živinoreja? O tem voditeljica Jernejka Drolec in gostje: – Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, – Emil Erjavec, dekan biotehniške fakultete, – Branko Ravnik, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice in – Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine.


Stran 59 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov