Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah.
Splošno razočaranje nad politiko
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi:
»Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi?
Od šole do praznih besed politikov
Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.
Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.
Razočaranje nad politiko
Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«
Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«
Volilna udeležba pada v vseh generacijah
Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.
Od šole do modernejših načinov komuniciranja
Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.
Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih. Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«
V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«
Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe
Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«
NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice
Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«
Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Sedem desetletij Posavskega muzeja, ki domuje v Gradu Brežice in varuje kulturno dediščino ter v njem nakopičeno bogastvo iz zgodovine bomo v današnjem Studiu ob 17-ih prikazali s pripovedmi muzejskih predmetov o ljudeh, delu, umetnosti, vojni in miru. O muzeju, ki ni zaprašen, ampak živi z ljudmi in krajem v živo iz Viteške, najlepše baročne dvorane pri nas. Voditeljica bo Alenka Terlep. Lahko nas boste spremljali tudi v živo iz brežiškega gradu na spletni strani radioprvi.si .
Pred 28timi leti smo s sprejetjem deklaracije o neodvisnosti in sprejetjem temeljne ustavne listine postali samostojna in neodvisna država. Ob Dnevu državnosti smo nekatere ključne udeležence procesa osamosvajanja povprašali po spominih na prelomne dogodke; med drugimi predsednike države, vlade in državnega zbora. Zanimala so nas tudi njihova razmišljanja o prihodnosti Slovenije. Pripravlja: Marjan Rogelj. Med drugim sodelujejo: dr. Dimitrij Rupel, Lojze Peterle, Spomenka in Tine Hribar, Milan Kučan, Vika Potočnik, Marjan Šarec, Dejan Židan in Borut Pahor.
Šolarji si bodo šolsko leto zapomnili po svoje, ostali pa najbrž tudi po peticijah staršev in razgretih javnih razpravah o preobremenjenosti učencev in preobširnih učnih načrtih. Kakšen pa je glas tistih, ki slovensko šolo ustvarjajo? Kje učitelji in ravnatelji vidijo izzive svojega poklica in kakšno je po njihovem mnenju poslanstvo šole? Kaj bi moralo priti v novo belo knjigo in kako se sploh uresničujejo zaveze aktualnega strateškega dokumenta v izobraževanju? Več v Studiu ob 17h.
Slab mesec po evropskih volitvah na evropskem političnem parketu poteka merjenje moči političnih skupin, ki si na vodilnih položajih v Evropski uniji želijo videti svoje člane. V razpravi se omenja več imen potencialnih kandidatov, predvsem pa številni poudarjajo usmeritve, ki bi jih lahko prinesel kateri od njih. O usmeritvah Evropske unije v prihodnje ter o pretresih, ki so jih na notranjepolitičnem področju v več članicah prinesle nedavne volitve v Evropski parlament, bomo z gosti govorili v petkovem Studiu ob 17.
SDH je v imenu države kljub glasnim pomislekom dela politike privatiziral še tretjo največjo banko – Abanko. Kupec je ameriški sklad Apollo, ki lastniško že obvladuje mariborsko NKBM, kar pomeni, da največja NLB dobiva zelo resnega tekmeca. Kakšne spremembe se v banki obetajo z novim lastnikom, je kupnina primerna ter ali se pred dokončnim prenosom 100 odstotnega deleža banke lahko še karkoli zaplete? O vsem tem v oddaji Studio ob sedemnajstih z gosti. Vodila jo bo Urška Jereb. Vabljeni k poslušanju! Gosti oddaje: – Ekonomist Bogomir KOVAČ – Ekonomsko-politični komentator Goran Novkovič – Borzni analitik Primož Cencelj – Nekdanji dolgoletni prvi mož Abanke Aljoša Tomaž
Pomanjkanje denarja na znanstveno raziskovalnem področju je pravzaprav stalna tema. In tudi vprašanje, ali bo vlada zagotovila obljubljena sredstva, ki bi slovensko znanost potegnila iz vse globljega zaostanka, je še vedno brez otipljivega odgovora. Predlog novega Zakona o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti napoveduje dvig na vsaj en odstotek BDP, toda po drugi strani ne naslavlja vrste drugih težav, ki danes zavirajo polni razmah znanosti. Kako vrhunska bo slovenska znanost v prihodnje, preverjamo v Studiu ob 17h.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Kakšna je usoda mariborskega letališča? Država se je odločila, da ga bo znova skušala prenesti v državno upravljanje. A pri tem se pojavljajo številna vprašanja; je to pravilna odločitev? Kaj bo z delavci in ali se bo njihov položaj spremenil? Pa tudi, kakšna je vloga mariborskega letališča za lokalno skupnost, gospodarstvo in državo. Odgovori v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Aleks Horvat.
Vlada bo intervencijsko uzakonila odstrel 200 medvedov in 11-ih volkov. Bo to pomirilo rejce, ki opozarjajo na gospodarsko škodo, pa tudi na bojazen pred napadi na človeka? Kaj o odločitvi menijo naravovarstveniki, ki so pravzaprav dosegli prepoved odstrela volkov; kje je meja sobivanja med človekom in zverjo? O tem v Studiu ob 17-ih, voditelj bo Marko Škrlj.
Graditev drugega tira se je začela, najprej z izgradnjo dostopnih poti. Krajane zanima, kakšen monitoring izvaja vlagatelj in kaj bo z morebitnimi odškodninami, vse pa, kako dolgotrajna bo pot do dvotirnosti. Tudi finančna slika še ni zaprta. Koncesionar, družba 2tdk, odloča, pri katerih bankah bo najel posojila. Se je ministrica za infrastrukturo o financiranju drugega tira pogovarjala na Kitajskem, ko je bila na obisku tam? Kako daleč je drugi tir, iz koprskega studia z gosti Tjaša Škamperle.
Novela zakona o vrtcih je razburila zasebne vrtce. Občine se jezijo, ker jih morajo financirati, čeprav imajo nezasedena mesta v javni mreži. Starši si želijo čim bolj kakovostno predšolsko vzgojo za čim manj denarja. Inšpektorat za šolstvo je odkril številne nepravilnosti pri zasebnikih s to dejavnostjo. O teh odprtih vprašanjih z gosti iz javnih in zasebnih vrtcev, občin ter pristojnega ministrstva v Studiu ob 17h z Natašo Lang.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.
Evropska komisija je Slovenijo znova opozorila na nujnost reform pokojninskega sistema in trga dela; eden od največjih izzivov naše države pa je staranje prebivalstva in posledično zmanjševanje števila delovno aktivnih. Kakšne naj bodo spodbude, da kandidati za upokojitev ostanejo v delovnem razmerju, in kako prilagoditi delovno okolje starejšim zaposlenim? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00, voditelj bo Dejan Rat.
Današnji Studio ob 17-ih namenjamo Radiu Koper, ki praznuje 70-letnico, in njegovi vlogi, ki je bila na začetku predvsem ohranjanje vezi med prebivalstvom, z mejo razdeljenim na dve državi. Radio Koper je nastal v coni B svobodnega tržaškega ozemlja štiri leta po vojni kot protiutež tujim medijem, postal pa vplivna mednarodna postaja, dvojezična in večkulturna. Zgodba o radiu takrat, ko so do njegovega nastanka pripeljale posebne zgodovinske okoliščine, in njegovi vlogi danes z voditeljico Nevo Zajc.
Neveljaven email naslov