Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


14.08.2017

Družinska podjetja

Ob spodbudni gospodarski rasti, o kateri poslušamo že več kot eno leto, zlahka pozabimo na srednje velika ali manjša družinska podjetja, ki si prizadevajo iz dneva v dan. Ste vedeli, da je v Sloveniji več kot petina podjetij v družinski lasti? A le redka preživijo tri rodove. Zato vam v poslušanje znova ponujamo pogovor o delovanju, preživetju, inoviranju takšnih podjetij in razmerjih v družini.


11.08.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


10.08.2017

Posočje poka po šivih

Turistična sezona v Posočju je na vrhuncu. Po lanskih rekordnih številkah, ko so v tolminski, kobariški in bovški občini skupno našteli skoraj pol milijona prenočitev, je letošnji obisk še večji. Dolina Soče postaja vodilna slovenska destinacija za dejaven oddih, poleg narave in športnih aktivnosti pa številne privabljajo tudi glasbeni festivali, zgodovinski turizem in kulinarična doživetja. Kot kaže, se Posočju obeta že tretja rekordna sezona. Večji obisk pa prinaša tudi nekatere težave in izzive, kako naj ponudba in infrastruktura v dolini sledita povečanemu povpraševanju. V živo izpod Kanina z Marišo Bizjak.


09.08.2017

Transplantacije

Darovanje organov je za veliko Slovencev še vedno tabu. To je tudi eden od razlogov, da je registriranih darovalcev manj kot odstotek. Številni, ki jim odpoveduje določen organ, bijejo bitko s časom, saj se število bolnikov, ki potrebujejo takšno operacijo, povečuje; po drugi strani pa primanjkuje organov, ki so na voljo za zdravljenje. Najdaljše čakalne dobe so za srce in ledvice. Tudi sicer je poletje obdobje, ko je potreba po krvi večja zaradi prometnih nesreč.


08.08.2017

Pomanjkanje zdrave tekmovalnosti v športu

Vrhunski šport je že pred desetletji prešel tisto kritično mejo, ko je bilo mogoče govoriti le o ljubiteljskem ukvarjanju in kratki epizodi v življenju športnika. Dolžnost in odgovornost odraslih sta, da uveljavljajo pozitivne vrednote športa. Pa jih? Ob robu enega največjih športnih dogodkov v tem letu, svetovnega prvenstva v atletiki, ponovno objavljamo razpravo o pomanjkanju zdrave tekmovalnosti. Ali mlade športnike pri doseganju rezultatov ženeta izključno pohlep in dokazovanje? Ali trenerji, starši, organizacije in navsezadnje družba odigrajo svojo, tudi vzgojno vlogo? V Studiu ob 17-ih z Uršulo Majcen.


07.08.2017

Naša kopališča

V teh vročih dneh številni iščejo osvežitev v vodi – ne le v morju, tudi v bazenih, rekah in jezerih. Kakšna so naša kopališča, kakšna je kakovost vode in kako lahko pripomoremo k njenemu izboljšanju? Na kaj moramo biti pozorni kopalci? O vsem tem, tudi z oglašanjem s terena, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Juretom Čepinom.


04.08.2017

Letošnja planinska sezona

Slovenske gore, ki jih obišče skoraj poldrugi milijon ljubiteljev na leto, so te dni priljubljeni cilj. Oskrbniki dobro obiskanih planinskih koč pričakujejo vrhunec sezone. O planinski sezoni, množičnem obisku Triglava, cilja številnih domačih in tujih planincev, ki ga nekateri obiščejo tudi z gorskimi vodniki, ter obremenjenosti gorskih reševalcev in ekipe za helikoptersko reševanje, bomo govorili v Studiu ob 17ih. Pripravljamo ga v živo s Kredarice, najvišje ležeče planinske postojanke pri nas.


03.08.2017

Preštevilčne populacije velikih zveri

Vse več bližnjih srečanj z medvedi dokazuje, da so se populacije velikih zveri, tudi volkov, preveč namnožile za ta prostor. Strokovnjaki opozarjajo, da so odzivi pristojnih neučinkoviti, vsakoletne težave s pomorjeno drobnico pa odrinjene na rob. Morda se bo zdaj, ko se velike zveri približujejo urbanim naseljem vendarle kaj spremenilo. Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.


02.08.2017

Poletna vročina

Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljico Tino Lamovšek.


01.08.2017

Poletna vročina

Slovenijo je zajel nov, že četrti vročinski val v tem poletju. Ali bodo tokrat padli tudi temperaturni rekordi, bomo še videli, že zdaj pa je jasno, da se bo kmetijska suša zgolj še okrepila. Razni strokovnjaki opozarjajo tudi na veliko toplotno obremenitev, ki bo trajala predvidoma do začetka prihodnjega tedna. V Studiu ob 17h bomo zato govorili o vsem in vseh, ki se jih vročina dotakne: o zdravju, delovnih razmerah, živali, rastlinah, rekreaciji, kmetijstvu in načinih hlajenja. Vabljeni k poslušanju z voditeljem Blažem Mazijem.


31.07.2017

Poletni vlomi

Poleti se običajno poveča število kaznivih dejanj vlomov. Vlomilce velikokrat privabimo kar sami, ko napovedujemo svoj odhod na počitnice ali se prek socialnih omrežij postavljamo z novim nakupom. Kako poletni oddih preživeti čim bolj prijetno in varno ter kaj vse storiti, da bodo dopustniški dnevi čim bolj brezskrbni? O tem v Studiu ob 17ih z gosti.


28.07.2017

Festivalsko poletje

Slovenija je že nekaj let dežela festivalov, še posebej glasbenih. Zdaj jih je po nekaterih podatkih za dobro tretjino več kot pred petimi leti. Za poletno festivalsko središče v Tolminu se zdi, da se dejavnost bliža mejam, ki jih še omogoča tamkajšnje okolje. Poskusili bomo razumeti to festivalizacijo Slovenije, vlogo občinske in državne politike in ekonomske vplive festivalov. Voditelj Studia bo Primož Trdan.


27.07.2017

Požari, požarna varnost in gasilci

Kateri so najpogostejši povzročitelji požarov, zakaj gorijo tako obsežna območja po Evropi? Slovenija je med bolj ogroženimi, saj jo pokriva 60 odstotkov gozdov. Kako usposobljeni in opremljeni so gasilci, ki posredujejo tudi 9 tisoč-krat na leto in so med najbolj zaupanja vrednimi med ljudmi? O vsem tem v Studiu ob 17ih s Sabrino Mulec.


26.07.2017

Poljska in pravosodne spremembe

Poljska je razdvojena zaradi vladne pravosodne reforme. Proti njej so protestirali v številnih poljskih mestih, ker menijo, da se vlada preveč vmešava v sodno vejo oblasti. Tudi Evropska unija opozarja na neprimernost reforme. Kaj lahko stori Unija, kakšne spremembe naj bi prinesla in kakšen bo njen vpliv, v Studiu ob 17-ih s Tomažem Gerdenom.


25.07.2017

Avtodomarski turizem

Turizem postaja paradna panoga Slovenije, med njene najbolj prepoznavne točke pa spadajo Ljubljana, Bled, Bohinj, Postojna in Obala. Kako turistično razviti preostali, manj znani ruralni del naše zelene dežele? Pravi odgovor je avtodomarski turizem. A za oceno 5 bo Slovenija morala zaradi ponekod neurejene infrastrukture in pomanjkanja postajališč storiti še marsikaj. Kakšen potencial nosi v sebi avtodomarski turizem za našo državo, bomo ugotavljali v oddaji Studio ob 17h z voditeljico Tino Lamovšek.


24.07.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.07.2017

Težave s sušo

Poletje povzroča tudi težave. Visoke temperature, v teh dneh celo okrog 35 stopinj, in pomanjkanje padavin povzročajo sušo. Kmetje iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine opozarjajo, da bo pridelkov za polovico manj kot prejšnje leto. Suša, zaradi katere nastajajo težave v oskrbi s pitno vodo, grozi pa tudi nevarnost požarov, pustoši na Celjskem, Kozjanskem, tudi na Primorskem. Razmere bomo pregledali in jih komentirali v Studiu ob 17tih. Oddajo pripravlja Cirila Štuber.


20.07.2017

Pogovor z generalnim direktorjem RTV Slovenija

Radiotelevizija Slovenija se kot največji in tudi izjemno pomemben medijski servis za državljanke in državljane spoprijema s številnimi izzivi na področju tehnologije, vsebine, financ in konkurence. V četrtkovem Studiu ob 17-tih bomo zato gostili generalnega direktorja javnega medija Igorja Kadunca. Kakšno sliko si je ustvaril o javnem mediju, od kar je položaj zasedel pred tremi meseci? Je v tem obdobju odkril okostnjake v omarah? Kakšna zagotovila lahko da našim uporabnikom, da bodo programi še bolj kakovostni in raznovrstni? Voditeljica oddaje bo Nataša Lang.


19.07.2017

Strategija sprejema beguncev in migrantov v EU

Italija se že nekaj časa sooča z večjim prihodom beguncev in migrantov. Ko se je zaprla t.i. balkanska migrantska pot , se je še povečalo število ljudi, ki poskušajo v Evropo priti po morju, večinoma z libijskih obal. Zaradi prenatrpanih starih plovil se dogajajo številne tragične nesreče. Evropska unija nima izdelane strategije sprejema prišlekov, Italija pa grozi s strožjo zakonodajo na tem področju. Na vrhu skupine G20 so govorili tudi o pomoči Afriki, predvsem, da bi zaustavili gospodarske migracije, toda tudi tu je še veliko zadev nedorečenih. O vsem tem v Studiu ob 17tih, ki ga pripravlja Tomaž Gerden.


18.07.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


Stran 91 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov