Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


24.03.2017

60-letnica Rimske pogodbe

25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo. »Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.« To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes? Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.


23.03.2017

Kam z jedrskimi odpadki

Kako bomo poskrbeli za odpadke iz Jedrske elektrarne Krško? Njihova začasna skladišča so začasna že več kot 30 let, zato so polna. Začela so se pripravljalna dela za trajno odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v krški Vrbini; kdaj ga bomo v resnici dobili, saj je vlada lokacijo potrdila že pred sedmimi leti? Bo Hrvaška kot solastnica krške elektrarne poskrbela za svojo polovico jedrskih odpadkov? Odgovorila ni niti na ponudbo o skupnem odlaganju na krški lokaciji.


22.03.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.03.2017

Kadrovanja

Koalicijska drama v zvezi z imenovanjem dveh novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga se nadaljuje. Če ima politika vidno vlogo pri imenovanju tistih, ki bedijo nad holdingom državnega premoženja, pa se zastavlja vprašanje, kakšna je njena vloga pri menjavah v posameznih podjetjih. Je Slovenija v zadnjih letih napredovala v strokovni presoji kandidatov? Kako velik vpliv imajo mreže? Kakšne so posledice, če se v vprašanja gospodarskega upravljanja vmešava politika? O tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Majo Derčar.


20.03.2017

Zaprtje obalne ceste in načrti

Podoba obale med Koprom in Izolo bo kmalu zelo drugačna. Že z današnjim dnem se zapira precejšnji del obalne ceste. Prizadevanja, da bi promet nadomestile druge, prijetnejše vsebine, so stara že več desetletij. Predstavili jih bomo v Studiu ob 17-ih, v katerem bomo govorili o načrtih z omenjenim območjem ter o predvidenih rešitvah odprtih vprašanj v zvezi s prometom na Obali. Voditeljica bo Jasna Preskar.


17.03.2017

Varna raba spleta

Zlikovci danes v otroške sobe ne prihajajo skozi vrata, ampak prek interneta, zato se moramo tako starši kot otroci zavedati, kaj pomeni odgovorna uporaba novih tehnologij in spleta. Katera pravila moramo upoštevati, kako zaščitimo svoje otroke, predvsem pa, kako ravnati, če ti postanejo posredna ali neposredna žrtev spolnih zlorab? O tem v Studiu ob 17-ih z gosti. Voditelj bo Robert Škrjanc.


16.03.2017

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.03.2017

CSD po novem

»Na teren – bližje ljudem«. To je moto reorganizacije centrov za socialno delo. Kaj bo nova organizacijska struktura prinesla uporabnikom? Kdaj bo država začela izdajati odločbe o letnih socialnih prejemkih, kot so otroški dodatek, državna štipendija in subvencije za znižano plačilo vrtca? Kakšna bo vloga socialnih aktivatorjev v centrih? Na ta in druga vprašanja bodo v tokratnem Studiu ob 17-tih odgovorili predstavniki centrov za socialno delo, socialne zbornice in ministrstva, pristojnega za socialo.


14.03.2017

Turčija – EU

Turčija je zamrznila odnose na visoki ravni z Nizozemsko zaradi prepovedi nastopa turških ministrov na političnih zborovanjih turških izseljencev. Poleg tega obtožuje Nemčijo terorizma in grozi z odprtjem balkanske begunske poti. V kaj lahko preraste spor, se lahko grožnje spremenijo v realnost? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.


13.03.2017

Slovenska vojska

Vrh obrambnega ministrstva in vojske je predsedniku Borutu Pahorju kot poveljniku oboroženih sil poročal o pripravljenosti naše vojske. Ta je dobila negativno oceno tudi tokrat, tako kot že od leta 2012 naprej. Bo vojska ob takšnem razvoju in financiranju sploh še kdaj dobila pozitivno in kaj take ocene pomenijo za njen nadaljnji razvoj in pripravljenost ter našo varnost, tudi v okviru Severnoatlantskega zavezništva? Odgovore na to bomo iskali v Studiu bo 17-ih.


10.03.2017

Medgeneracijski centri

Vrata odpirajo večgeneracijski centri; njihov namen je povezati lokalno prebivalstvo in poskrbeti za boljšo socialno sliko najbolj ranljivih skupin. Ali sta naša družba in država pripravljeni na izzive dolgožive družbe, kakšen je medgeneracijski dialog? V Studiu ob 17-ih z voditeljico Urška Valjavec.


09.03.2017

Romi

Življenjske razmere v romskih naseljih, predvsem na Dolenjskem, so nemogoče – kljub zakonu, s katerim se država v Evropi rada pohvali in ki že od začetka razdvaja romsko skupnost. Zdaj v parlament prihaja nov predlog; kaj prinaša in kdaj bodo romska naselja v Sloveniji enaka naseljem večinskega prebivalstva, v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Eniso Brizani.


08.03.2017

8. marec

Poskusi krčenja pravic žensk so vedno glasnejši in se dogajajo tudi pri nas. Vse bolj so pod vprašajem že davno pridobljene pravice in na pohodu je konservatizem – celo v Evropskem parlamentu. O tem, kaj se dogaja s pravicami žensk leta 2017, v današnjem Studiu ob 17-ih.


07.03.2017

Zaostrovanje razmer v Aziji

Umor polbrata severnokorejskega voditelja Kim Džong Una v Maleziji, katerega sledi vodijo prav v to izolirano državo, opominja na zelo zaostrene razmere v Aziji ter na veliko nepredvidljivost severnokorejskega režima in mogoče posledice. Režim ima namreč v rokah orožje za množično uničevanje. Kakšno vlogo imata pri tem ameriško povečevanje vojaške navzočnosti v tem delu sveta in Kitajska kot tradicionalna zaveznica Pjongjanga, pa v ponedeljkovem Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.


06.03.2017

Dogovor med Fidesom in vlado

Stavka zdravnikov in zobozdravnikov je zamrznjena še za pol leta. Podrobnosti v soboto parafiranega dogovora med vlado in Fidesom predstavljamo v današnjem Studiu ob 17-ih. Kaj to pomeni za skrajševanje čakalnih vrst, kakšni bodo učinki, finančne posledice in ne nazadnje – ali bodo za dodatno in boljše delo nagrajeni tudi drugi zdravstveni delavci? Na nogah pa so že preostali zaposleni v javnem sektorju! Več v Studiu ob 17-ih z voditeljico Snežano Ilijaš.


03.03.2017

Počitniška razglednica

Zeleni turizem je tudi pri nas pomembna usmeritev, ki jo kot razvojno priložnost podpira Slovenska turistična organizacija. Vračanje k naravi, dejavno preživljanje prostega časa, odkrivanje manj znanih, tudi naravnih znamenitosti povezujejo številne turiste, ki iščejo mir in drugačnost. Več v Studiu ob 17-ih.


02.03.2017

Jean-Claude Juncker v Sloveniji

Na uradnem obisku v Sloveniji bosta danes in jutri predsednika Evropske komisije in Evropskega parlamenta Jean-Claude Juncker in Antonio Tajani. Glavna tema pogovorov so scenariji prihodnosti Evropske unije, tudi Evropa več hitrosti, ki jo Juncker podpira. 60 let po podpisu rimske pogodbe se Evropa srečuje s številnimi krizami. Kakšna bo njena prihodnost? Več v Studiu ob 17-ih s Špelo Novak.


01.03.2017

Življenje v vesolju?

Po objavi o odkritju sedmih Zemlji podobnih planetov okrog zvezde Trappist v prestižni znanstveni reviji Nature je znova završalo. Odkritja takšnih eksoplanetov so v nekaj letih skokovito poskočila, prave tehnološke posodobitve, ki bi omogočile še prodornejši pogled v vesolje, pa so šele na obzorju. Smo s tem bliže odgovoru na žgoče vprašanje, ali se je še kje v vesolju razvilo inteligentno življenje? O tem v Studiu ob 17ih z Majo Ratej.


28.02.2017

Gospodarstvo

Slovenija ima že tri leta solidno gospodarsko rast, približno 2,5-odstotno, napoved za letos in prihodnje leto je prav tako spodbudna. Razmere so se stabilizirale, za preboj pa bo treba rast še povečati za odstotek ali dva. Kako naprej v obdobju po krizi, da odrekanje med krizo ni bilo zaman? S katerimi izzivi se bo treba spoprijeti, katere ukrepe sprejeti, da ohranimo vzdržno rast in si jo zagotovimo tudi dolgoročno? O tem z gosti v Studiu ob 17h Zdenka Bakalar.


27.02.2017

Naborništvo

Obvezno služenje vojaškega roka spet postaja aktualno po Evropi. Zamisli o vnovični uvedbi nabora je naklonjena tudi velika večina Slovencev, o tem vse glasneje razmišljajo tudi politične stranke. Stroka pa po drugi strani opozarja, da trenutno za kaj takega ni niti potrebe niti denarja in da si politika s tem samo nabira poceni politične točke. O argumentih za in proti uvedbi nabora pa v Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljem Robertom Škrjancem.


Stran 96 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov