Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Zakaj mladi (ne) volijo?

12.10.2017

Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Splošno razočaranje nad politiko Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre pri vseh generacijah za odraz splošnega razočaranja nad politiko, in to ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropi: »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.« Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov. Kakšni so razlogi? Od šole do praznih besed politikov Razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah je več: od tega, da jih politika preprosto ne zanima, da o njej vedo premalo in bi bil v srednji šoli dobrodošel predmet državljanske vzgoje, do tega, da ne verjamejo več praznim besedam in nekonkretnim obljubam politikov, obrazom, ki že več kot dve desetletji vodijo našo državo. Kaj torej o politiki, političnih strankah, politični (ne)aktivnosti mladih in funkciji predsednika države menijo mladi, bomo slišali v Studiu ob 17h na Prvem programu Radia Slovenija (in videli na Facebooku Prvega in RTV 4D). In zakaj se bodo sami udeležili volitev? Gosti bodo mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič, Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic.


Zmeraj manj Slovencev hodi na volitve, tudi mlade politika večinoma ne zanima. Menijo, da njihov glas ne šteje, da volitve ne prinašajo sprememb ali pa jih politika preprosto ne zanima. So pa izjeme – mladi, ki razmišljajo o politiki, o vprašanjih, ki zadevajo državo in vse njene državljane, in o prihajajočih predsedniških volitvah. Za njih je politika to, da imaš občutek odgovornosti do družbe in države.

Razočaranje nad politiko

Po besedah Špele Terbovc v oddaji Studio ob 17h je eden od razlogov za nesodelovanje mladih na volitvah ta, da se mladi ne počutijo slišani: »Zdi se mi, da smo pri programih in odločitvah politikov in kandidatov potisnjeni na stran, da se v bistvu ukvarjajo z drugimi stvarmi, z drugačnimi tematikami … Mlade se mogoče omeni v smislu, ja, saj bomo to uredili, na primer brezposelnost mladih. Ampak to so ene in iste stvari, ki se ponavljajo in ob katerih začutiš prazne obljube, ne pa tega, da se dejansko zavzemajo zate. Dobiš občutek, da politiki mladih oz. naših problematik ne jemljejo resno.«

Po mnenju Tanje Starič, politične komentatorke in urednice Uredništva notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj na Radiu Slovenija, gre za odraz splošnega razočaranja vseh generacij v Sloveniji (in celotni Evropi): »Ljudje čutijo, da je politika od njihovih interesov, pričakovanj, želja odtujena. Mlada generacija je najbolj kritična in to tudi najbolj jasno izrazi. Na žalost to pogosto izrazi s tem, da ne hodi na volitve, kar je verjetno najslabše, ker tako prepušča odločitev drugim, drugim generacijam.«

Volilna udeležba pada v vseh generacijah

Na začetku samostojne države je bila udeležba na volitvah čez 80-odstotna, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2014 pa se je volitev udeležila le dobra polovica volilnih upravičencev, medtem ko je na evropskih in predsedniških volitvah udeležba še nižja. Trend zaznavajo tudi drugje, a v Sloveniji delež ljudi, ki ne hodi na volitve, raste veliko hitreje kot v drugih evropskih državah. Med skupinami, ki v najmanjšem številu oddajajo svoje glasove za predsedniške, poslanske in županske kandidate, pa so mladi. Raziskava Mladina 2013 je pokazala, da se večina mladih ne zanima za konvencionalno politiko, le 15 odstotkov anketiranih meni, da njihov glas vsaj malo vpliva na državne institucije, in če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi se jih udeležilo le 32 odstotkov.

Od šole do modernejših načinov komuniciranja

Preveč enostavno bi bilo, da bi razloge za slabo politično angažiranost mladih iskali le v razočaranju nad politiko. Nekatere politika preprosto ne zanima, drugi vedo o njej premalo.

Veliko vpliva tudi okolje, v katerem odraščaš, mladi pa so prepričani, da v srednjih šolah manjka predmet, ki bi dijake seznanil z državljanskimi pravicami, dolžnosti, političnim sistemom in institucijami, je prepričan Jure. Pomaga, če imaš prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o aktualnih političnim vprašanjih, pravi Eva: »Imam širši krog prijateljev, ki jih politika zanima. Se mi zdi pa pomembno, da se o tem pogovarjamo tudi v drugih prostorih, na primer na fakulteti, na kakih srečanjih … Ravno to ti pomaga oblikovati mnenje. Ker včasih se nimaš s kom pogovarjati o političnih vprašanjih.  Potem se tudi ne upaš razglabljati o tem, ne upaš razmišljati o tem, ker se bojiš, da boš povedal kaj narobe ali da se boš narobe odločil in ti bo kasneje žal.«

V medijih bi bile dobrodošle relevantne informacije o predsedniških kandidatih in zgodbe, ki bi kompleksen političen svet približale mladim, na političnem parketu novi, mlajši obrazi. Lev, ki politike poziva, da se mladim približajo z uporabo moderne tehnologije, pa pravi: »Jaz osebno bi volil stranko, pri kateri bi bil tudi moj glas, glas mladih slišan. Volil bi stranko, ki je stabilna, in, kar je najpomembnejše, stranko, ki bo imela močnega voditelja, ki bo dobil moje zaupanje, da bo stranka preživela in naredila neko spremembo.«

Relevantnost volitev in občutek odgovornosti do družbe

Mladi se odzivajo na področjih, ki se jim zdijo pomembna, na volitve ne bodo šli le zato, ker imajo volilno pravico. Šteje torej relevantnost vprašanja, o katerem odločajo volitve ali referendum, je v oddaji povedala 22-letna Tjaša. Sama je odšla že večkrat na volišče: »Zdi se mi, da je zanimanje za politiko odvisno od tega, kakšno odgovornost čutiš do družbe, do države. Opažam, da ljudje, ki spremljajo vsakodnevne novice, poslušajo soočenja, imajo nek ideal. Z mojimi prijatelji smo drugačnih političnih nazorov, ampak vsem je skupno to, da si želimo nekoč spremeniti družbo. Če imaš vizijo za prihodnost, potem čutiš odgovornost in se pozanimaš o stvareh.«

NE mladih znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice

Mladi ne bi nižali starostne meje za pridobitev volilne pravice, saj so prepričani, da mladi pri 16-ih letih niso dovolj zreli za politične odločitve in sodelovanje na volitvah. So preveč pod vplivom staršev ali vrstnikov, ne razmišljajo še s svojo glavo. Suzana: »16-letnik se ne zaveda, kakšni so družbeni problemi, ne razume težkih besed, ki jih naši politiki uporabljajo. Vse skupaj bi morali predstaviti na lažji, bolj razumljiv način, da bi se lahko mladi in tudi mi nato lažje odločili za udeležbo na volitvah in za to, kako bomo volili.«

Gosti radijske oddaje Studio ob 17h so bili mladi, ki sodelujejo projektu Grem Volit!: Suzana Gerkšič, Eva Jevšnik, Tjaša Lukšič,  Špela Terbovc, Lev Pavlovski in Jure Skubic. Poleg še drugih sodelujočih v projektu bodo imeli priložnost srečati in zastavljati vprašanja predsedniškim kandidatom na srečanju, ki bo potekalo 17. oktobra.


01.12.2016

Slovenski znakovni jezik in pismenost gluhih

Slovenski znakovni jezik, ki je pravno izenačen s slovenskim jezikom, je za več kot tisoč gluhih v Sloveniji prvi jezik. Kako poteka uresničevanje pravice do uporabe omenjenega jezika v praksi, s kakšnimi težavami s srečujejo njegovi uporabniki? O položaju slovenskega znakovnega jezika, ki je uzakonjen od leta 2002, ter prizadevanjih Zveze gluhih in naglušnih Slovenije za večjo pismenost gluhih in ljudi z okvarami sluha v Studiu ob sedemnajstih. Voditeljica Aljana Jocif.


30.11.2016

Pravica do vode

Pravico do vode smo vpisali v ustavo. Bo naša voda zdaj bolj varna pred pritiski multinacionalk? Kako varna pa bo pred našimi lastnimi potrebami in pričakovanji? O vodi bomo govorili v današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljico Nino Slaček.


29.11.2016

Iztek prenosa delnic

Še en mesec je do izteka roka za prenos delnic iz KDD na borzne hiše in banke, odprtih vprašanj v zvezi s tem pa je vse več. Kako bo odločilo ustavno sodišče o domnevno previsokih stroških prenosa; kaj lahko storijo imetniki delnic, ki so že prenesli svoje vrednostne papirje po ceni, višji, kot jo določa zakon; in kako naj ravnajo tisti, ki še niso premestili papirjev? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Urško Jereb Brankovič. Z vprašanji, povezanimi s prenosom, se nam lahko oglasite tudi poslušalci.


28.11.2016

Studio ob 17h

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


25.11.2016

Knjižni sejem

Selimo se v ljubljanski Cankarjev dom, kjer spremljamo dogajanje na knjižnem sejmu. Podrobneje se bomo posvetili literarnim ustvarjalkam. Kaj pomeni biti literatka danes, kako ustvarjajo sodobne pesnice, pisateljice in esejistke, s katerimi izzivi se srečujejo? To so le nekatera vprašanja za gostje tokratnega Studia ob 17-ih; na sejmu jim jih bo v živo postavil Marko Golja.


24.11.2016

Kako v resnici ravnamo z odpadki?

Kava v lončku, ki ga nato odvržemo, vsakokrat nova plastična vrečka v trgovini, voda v plastenki – vsak dan obilo odpadne embalaže, na prebivalca skoraj 160 kilogramov – globalni problem, ki prinaša številne negativne posledice za okolje in družbo. Ta teden je Evropski teden zmanjševanja odpadkov, namenjen razmisleku o tej temi in zmanjševanju ogromne količine odpadkov. V današnjem studiu ob 17-ih z voditeljico Sabrino Mulec bomo ugotavljali, kako dosledni smo Slovenci pri ločevanju odpadkov in manjšanju kupa odpadne embalaže …


23.11.2016

Interpelacija vlade

Natančno 15 ur in 55 minut bo po napovedih trajala razprava o interpelaciji o delu vlade Mira Cerarja, ki jo je vložila Slovenska demokratska stranka. To pomeni, da bomo med drugim ves dan poslušali povsem nasprotujoče si besede o Sloveniji konec leta 2016, dobri dve leti po začetku delovanja te vlade. Kaj prinaša interpelacija, kakšen je lahko njen doseg, kako enotne bodo tokrat vrste v državnem zboru in kje smo res v tem trenutku? O vsem tem tudi v pogovoru s poznavalci slovenske politike v Studiu ob 17ih z voditeljem Tomažem Celestino.


22.11.2016

Trg dela

Ministrstvo za delo je pripravilo ukrepe, s katerimi želi zagotoviti kakovostna delovna mesta za pravno, ekonomsko in socialno varnost zaposlenih. Je ta želja ministrstva sploh še uresničljiva ob vse več prekarcih na trgu dela? Kakšni so torej konkretni ukrepi? Kdaj bo zakonodaja po pričakovanjih zaživela v praksi? Kako jo komentirajo socialni partnerji? Odgovori v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Urško Valjavec.


21.11.2016

Po podnebni konferenci v Marakešu

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Marakešu so razpravljali o pripravah na uresničevanje zavez pariškega podnebnega sporazuma o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub nekaterim bojaznim, da bodo Združene države Amerike pod novim predsednikom izstopile iz njega, priprave na uresničevanje sporazuma potekajo uspešno. Veljati bo začel leta 2020. O tokratni temi voditelj Tomaž Gerden z gosti.


18.11.2016

Slovanska knjižnica

Slovanska knjižnica, ki letos pod tem imenom proslavlja 70-letnico, kot ljubljanska mestna knjižnica pa deluje že 115 let, hrani številna gradiva in zasebne zbirke, ki so jih zapustili posamezniki. Katera so to in kakšen je njihov pomen za državo, pa tudi o spremembah v knjižničarstvu skozi čas, vlogi in izzivih sodobnih knjižnic ter raznoliki zgodovini Slovanske knjižnice v tokratnem Studiu ob 17-ih s Stašo Grahek.


17.11.2016

Stavka zdravnikov

Čakamo na ključno odločitev vlade, ali bodo zdravniki lahko izstopili iz enotnega plačnega sistema in kako bo odločitev o tem vplivala na prihodnje poteze sindikata Fides. 10-ti dan stavke preverjamo, katere stavkovne zahteve je vlada sprejela in kaj, če sploh kaj, bo morebitni sporazum prinesel bolnikom. Studio ob 17ih z gosti bo vodila Helena Lovinčič.


16.11.2016

Javni sektor – kaj čaka javne uslužbence?

Kaj lahko javni uslužbenci po neuspešnih pogajanjih pričakujejo glede svojih plač, napredovanj, dodatkov in regresa? Bomo v tokratni oddaji dobili jasne odgovore na vprašanja, kako in kdaj bo vlada odpravljala varčevalne ukrepe in nepravilnosti v zvezi s plačami? Kdaj bodo po osmih letih na vrsti premalo plačani javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J in kaj bi pomenil izstop elite iz skupnega plačnega sistema? Vse to nas zanima v tokratnem S17 z voditeljico Niko Benedik.


15.11.2016

Trump in prihodnost Evropske unije

Izvolitev Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika ob ozko ameriških interesih postavlja v ospredje vprašanja evropsko-ameriških odnosov v prihodnje, pa tudi usode ustaljene čezatlantske varnostne strukture, če Trump ne bo želel biti motor zavezništva. Predvsem pa: kakšna bo usoda Evropske unije ob krepitvi populizmov in nacionalizmov v posamičnih članicah? O tem v Studiu ob 17-ih voditelj Andrej Stopar z gosti.


14.11.2016

Diabetes – kuga današnjega časa

Epidemija svetovnih razsežnosti, kuga 21-tega stoletja – dve oznaki za morda vodilno civilizacijsko bolezen današnjega časa – za sladkorno bolezen. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije ima diabetes že več kot 400 milijonov ljudi, 5 milijonov jih vsako leto zaradi tega umre. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni se bomo v Studiu ob 17-ih vprašali ali se kot družba zavedamo hudih posledic tega kroničnega obolenja in kako se v naši državi odzivamo na povečevanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo.


11.11.2016

Trgatev oljk

Začelo se je za oljkarje najbolj naporno in hkrati najbolj prijetno obdobje obiranja plodov. Normalnih oljčnih letin že nekaj časa ni več. Za manjšo količino pridelka od pričakovane poskrbi bodisi vreme bodisi škodljivci. Slovenski oljkarji se kljub temu lahko pohvalijo z odlično kakovostjo ekstra deviškega oljčnega olja. O tem, zakaj še vedno nimamo strategije razvoja te kmetijske panoge, med drugim v Studiu ob 17ih z voditeljico Tjašo Škamperle.


10.11.2016

Lokalna hrana

Delež lokalno pridelane hrane v javnih zavodih je 40-odstoten. Pred skorajšnjim dnevom slovenske hrane se sprašujemo, kako ga povečati, saj je to pomembno z ekonomskega in zdravstvenega vidika, ker je lokalna hrana tudi kakovostnejša. Kaj lahko k temu prispevajo država, občine, kaj naročniki in kaj kmetijske zadruge? Ali bo kdo ustavil kršitelje, ki z dumpinškimi cenami na javnih razpisih izigravajo sistem in zavirajo ponudnike? O tem v Studiu ob 17h z voditeljico Jernejko Drolec.


09.11.2016

Ameriške volitve

Analizirali bomo izide težko pričakovanih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike. Kakšne bodo posledice spremembe v Beli hiši za svet? Pregledali bomo, kakšno dediščino je po osmih letih predsednikovanja zapustil Barack Obama in kakšna je ameriška družba po najbolj negativni volilni kampanji doslej – z voditeljico Sandro Brankovič


08.11.2016

Zahteve zdravnikov

V Studiu ob 17-ih danes pojasnjujemo zahteve zdravnikov ter razloge in možnosti za povišanje plač. Kolikšna je obremenjenost zdravnikov in kaj bi prinesla uvedba normativov? Zakaj se v zdravstvu kopičijo nadure, je res potrebnega toliko dela, ki presega delovni čas? Kaj je s pilotnim projektom uveljavljanja standardov in normativov in ne nazadnje – si vlada ob vseh čakalnih vrstah sploh lahko privošči stavko v zdravstvu? V Studiu ob 17-ih z gosti in voditeljico Snežano Ilijaš.


07.11.2016

Interpelacija šolske ministrice in zasebno šolstvo

V državnem zboru poteka obravnava interpelacije zoper ministrico za šolstvo Majo Makovec Brenčič, ker ni uresničila ustavne odločbe o financiranju zasebnega šolstva. Kako je s to problematiko v Sloveniji, kako pri nas deluje zasebno šolstvo in – primerjalno – kako je s financiranjem zasebnega šolstva v tujini, v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Natašo Lang.


04.11.2016

Humanistika na Univerzi na Primorskem

Na Univerzi na Primorskem po nekaj letih spet vre. Znanstvenoraziskovalno središče želi izstopiti iz Univerze, ker naj bi ga ta po besedah zaposlenih načrtno uničevala. Vlada pa je sprejela sklep o prenehanju članstva Znanstvenoraziskovalnega centra v Univerzi na Primorskem, a brez datuma, do kdaj naj pristojno ministrstvo opravi potrebne postopke. To je le ena od tem tokratnega Studia ob 17-ih. Marko Golja je povabil goste z obeh strani in z dveh ministrstev. Kdo bo prišel, bomo slišali v oddaji v živo.


Stran 100 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov