Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


14.03.2019

Čakajo nas spremembe pokojninske zakonodaje

Predstavljamo ključne novosti pokojninske zakonodaje. Kdaj bo odmerni odstotek višji? Bomo po novem delali do 67-ega leta starosti? Ali bo 40 let pokojninske dobe zadostovalo za dostojno pokojnino? Napovedane so velike spremembe glede dela upokojencev.


13.03.2019

Padec Islamske države in usoda džihadistov

Teroristični organizaciji Islamska država, ki je z brutalnimi zločini vrsto let sejala strah in trepet po Bližnjem vzhodu in drugod po svetu, so v Siriji štete zadnje ure. Kljub temu bosta po mnenju strokovnjakov ta organizacija in njena ideologija še naprej predstavljali varnostno grožnjo. Kaj bo s Sirijo po padcu Islamske države? V oddaji o tem, kaj se bo zgodilo z ujetimi džihadisti in njihovimi družinami; bi jim morali soditi v njihovih domovinah?


12.03.2019

Prihodnost avtomobilske industrije

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


11.03.2019

Kje je NUK 2?

Zgodba o Nacionalni in univerzitetni knjižnici 2 je stara več kot trideset let, a tam kjer bi morala stati nova stavba, sodobna univerzitetna knjižnica, simbol znanja, jezika, živo središče mesta in točka naše nacionalne identitete – že skoraj desetletje stoji parkirišče. Kako to, da že trideset let obstaja soglasje o gradnji, kako to, da smo plačali natečaj in pridobili vrhunsko arhitekturno rešitev, stavbe NUK 2 pa še vedno ni? Odgovore bomo iskali v Studiu ob 17h. Naši sogovorniki in sogovornice bodo ravnateljica NUK, Martina Rozman Salobir, arhitektka in urednica revije Outsider, Nina Granda, arhitekt Matija Bevk, arhitekt Boštjan Vuga in dr. Jernej Štromajer z Ministrtsva za izobraževanje, znanost in šport.


08.03.2019

Mednarodni dan žensk

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


07.03.2019

Ali je Slovenija dejansko pomorska država?

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.03.2019

Varnost in pravičnost na tehtnici

Po padcu Islamske države se njeni številni borci in drugi podporniki iz zahodnih držav, ki so se ji v minulih letih pridružili v Siriji, zdaj hočejo vrniti domov. Evropa in Amerika pa jim to skušata preprečiti z administrativnim odvzemom državljanstva. Smo se na ta način res zavarovali pred novim valom teroristov? Ali pa smo nehote omajali vladavino prava pri nas doma?


05.03.2019

Evtanazija v Sloveniji?

Upokojena učiteljica Alenka Čurin Janžekovič, ki ima neozdravljivo bolezen, si v Švici ureja dokončanje svojega življenja s samomorom s pomočjo, ker pri nas zakonodaja tega ne omogoča. Njena zgodba in pobuda društva Srebrna nit za pravno ureditev evtanazije pri nas, ki so jo že podpisali tudi strokovnjaki z različnih področij, odpirata javno razpravo o svobodnem odločanju posameznika o dokončanju življenja. Stališčem in razmišljanjem bomo dali prostor v torkovem Studiu ob 17-ih. Gostje bodo specializirana zdravnica paliativne oskrbe Urška Lunder, klinična psihologinja prof. dr. Onja Tekavčič Grad in prof. dr. Andrej Pleterski in filozof dr. Borut Ošlaj, član Komisije za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje. Svoje videnje uzakonitve evtanazije bo predstavila tudi pravnica dr. Nataša Valentinčič, ki v svoji doktorski disertaciji obravnava tri modele formalne in dejanske pravne ureditve evtanazije in pomoči pri samomoru na Nizozemskem, Švici in Sloveniji.


04.03.2019

Novi minister za kulturo?

Še pred zaslišanjem ministrskega kandidata Zorana Pozniča so se pojavili očitki o konfliktu interesov, saj vodi zavod, ki se je prijavil na razpis ministrstva za kulturo


01.03.2019

Protesti na Balkanu

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.02.2019

Jure Leben odstopil – kaj bo sledilo?

Odstop ministra za okolje Jureta Lebna je sprožil precej vprašanj: komu je bil v interesu, kaj pomeni za stranko SMC in delovanje celotne vlade, kdo ga bo nasledil na tem ključnem, veliko let zapostavljenem položaju? Njegov naslednik se bo moral lotiti številnih odprtih vprašanj, od sistema zbiranja in predelave odpadkov do usode Teša in črpanja plina v Petišovcih. O političnih posledicah odstopa Lebna in odprtih strokovnih vprašanjih v današnjem Studiu ob 17h. Pripravljata ga Tomaž Celestina in Erna Strniša.


27.02.2019

Davčna reforma

Kaj prinaša davčna reforma? Primež dohodnine bo popustil, višji bo neobdavčen dohodek, drugačna lestvica, nižje stopnje za tako imenovani srednji razred. Regres, trinajsta plača manj obdavčena. Od zaslužkov bo več ostalo v denarnicah, manj bo šlo državi. Ta bo primanjkljaj nadomestila z višjo obdavčitvijo dobičkov, dividend, najemnin in obresti. Več o tem v Studiu ob 17-ih. Pripravlja Zdenka Bakalar. Gosti oddaje: – minister za finance Andrej Bertoncelj – predsednik GZS Boštjan Gorjup – predsednica ZSSS Lidija Jerkič


26.02.2019

Visoke temperature – neobičajno za ta čas

Zdi se, da je zime nepreklicno konec. V to nas prepričujejo neobičajno visoke temperature v tem času oziroma njihovo nihanje. Uprava za zaščito in reševanje je razglasila celo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za vso državo. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in policija bosta v dneh velike požarne ogroženosti izvajala poostren nadzor. Je vse to tudi posledica podnebnih sprememb? Kaj pravijo vremenoslovci in kakšna so sporočila iz lokalnih okolij?


25.02.2019

Cerkev prekinila molk o spolnih zlorabah

Kakšen je rezultat večdnevnega srečanja papeža Frančiška in škofov o zaščiti mladoletnikov pred spolnimi zlorabami klerikov? Bo to srečanje prelomno, bo obravnava pedofilskih duhovnikov ter njihovih zaščitnikov od zdaj strožja in temeljitejša? Bo cerkev prekinila molk o spolnih zlorabah otrok ter storilce kaznovala in jih razkrila? Odgovore na ta in številna druga vprašanja, ki se odpirajo ob tej žgoči problematiki, bodo v Studiu ob 17-tih na Prvem podali predstavniki Katoliške cerkve na Slovenskem, katoliški laiki in kleriki ter laična javnost. Voditeljica oddaje Nataša Lang.


22.02.2019

Kadrovska organizacija

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


21.02.2019

Kakšno hrano jemo?

Po aferi z mesom, po kateri smo kupci bolj ozaveščeni, se sprašujemo, kakšni so mlečni in žitni izdelki ter sadje in zelenjava na policah naših trgovcev in komu verjeti. Označevanje živil je namenjeno kupcem, da laže izbirajo hrano, toda zavajanje je pri tem pogosto. Kako dobro poznamo oznake in kaj sploh povedo o kakovosti? Kupci moramo ločiti med trditvami proizvajalcev in oznakami standardov. Kaj jamči oznaka izbrana kakovost Slovenija in na kaj je treba biti pozoren?


20.02.2019

Na Pošti stavke ne bo

Vodstvo Pošte Slovenije in sindikati so s podpisom dogovora o izboljšanju pogojev dela in gmotnega položaja zaposlenih preprečili njihovo stavko. Tako poštarji kot tudi zaposleni ob poštnih okencih in v logističnih centrih so čezmerno obremenjeni, trdijo sindikalisti, tarejo jih kadrovska podhranjenost in številne bolniške odsotnosti. Ob tem pa državna pošta, upravljalsko jo nadzoruje SDH, kuje večmilijonske dobičke. V oddaji o tem, kako bodo rešili težave. Voditelj Dejan Rat.


19.02.2019

Pomanjkanje družinskih zdravnikov

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


18.02.2019

Varnostne razmere se slabšajo

Je na obzorju nova oboroževalna tekma? To se sprašujejo številni analitiki, potem ko sta Washington in Moskva odstopila od pogodbe o prepovedi raket srednjega dosega, sklenjene v obdobju hladne vojne. Tveganje se stopnjuje tudi ob krepitvi kitajskih vojaških mišic. Smo v Evropi še naprej na prepihu med ZDA in Rusijo?


15.02.2019

Vodnikovo leto

Valentín Vodnik, prvi oziroma eden od prvih na številnih področjih: prvi kanonizirani slovenski pesnik, začetnik slovenskega novinarstva s časnikom Lublanske novice, avtor prve v slovenščini pisane slovnice, slovaropisec, začetnik slovenske strokovne terminologije na več področjih; slavljen, a včasih tudi pozabljen, vsekakor pa zaslužen za marsikaj, iz česar so rasli rodovi po njem … Vodnikovo leto, posvečeno 200-ti obletnici njegove smrti, je priložnost, da se znova ozremo na njegovo delo. Avtor bo Vlado Motnikar.


Stran 71 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov