Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Namesto rož, enako plačilo!

08.03.2018

Ženske v Sloveniji prejemajo za približno 100 evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsaka peta revna oseba, pri nas, je upokojena ženska. Slednjih je enkrat več kot moških. V zadnjem času pa je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah. O vzrokih in posledicah plačne vrzeli in o kulturnem ozadju ekonomske neenakosti, v oddaji Studio ob 17h, s sogovornicami_ki predsednico Ženskega lobija Slovenije Violeto Neubauer, Teo Jarc iz Sindikata Mladi, dr. Igorjem Pribcem iz Filozofske fakultete v Ljubljani in dr. Srečom Dragošem iz Fakultete za socialno delo.

Ženske so za enako delo kot moški slabše plačane, trend povečevanja ekonomske neenakosti pa je strah vzbujajoč

Ženske v Sloveniji dobivajo za približno sto evrov nižje plače in za 40 odstotkov nižje pokojnine kot moški. Vsak peti revni človek pri nas je upokojena ženska. Teh je enkrat več kot moških. V zadnjem obdobju pa je opaziti tudi povečevanje revščine pri mladih ženskah.
Kot pojasnjuje Miran Žavbi iz Statističnega urada Slovenije, so ženske manj plačane predvsem v javnem sektorju. Največje razlike v plačah med ženskami in moškimi so na področju zdravstva in sociale. Glede na izobrazbeno strukturo pa so največje razlike med visoko izobraženimi. V revščini živi 55 tisoč upokojenk, številne pa so potisnjene na rob preživetja. Violeta Neubauer, predsednica Ženskega lobija Slovenije, pravi, da pokojninski sistem samo kaže na neenakosti, ki se nalagajo skozi življenjske poteke žensk.

Razlikovanje po spolu se začne že v začetku življenja vsakega otroka. Ker živimo v družbi, v kateri so diskriminatorni stereotipi o vlogi žensk in moških v zasebnem življenju in v družbi še vedno zelo prisotni.

Violeta Neubauer vidi velik problem v tradicionalnem izbiranju študijskih smeri in poklicev glede na spol. Pozneje, ko ženske vstopajo na trg dela, pa je problematičen odnos delodajalcev pri kadriranju in njihovo ocenjevanje, da je ženska bolj tvegana delovna sila zaradi starševstva, ki ga še vedno v velikem deležu ženska prevzema nase in se ne deli enakovredno z otrokovim očetom.

Dr. Srečo Dragoš iz Fakultete za socialno delo poudarja, da je plačna vrzel v Sloveniji ena izmed najmanjših v Evropi, vendar je trend povečevanja plačne vrzeli največji. Med letoma 2010 in 2015 smo v Sloveniji plačno vrzel povečali za 7,3 odstotne točke.

Najbolj nevaren vzrok plačne neenakosti v Sloveniji je v tradicionalni mentaliteti, po kateri si, zlasti v družinah, delimo delo po spolu. Na tem področju smo v Sloveniji najslabši v Evropi. Trend povečevanja neenakosti je skrb vzbujajoč in smo najbolj patriarhalna družba v Evropi.

Tea Jarc iz Sindikata Mladi vidi razloge za plačno neenakost v tem, da ženske koristijo porodniški dopust, da opravijo večino skrbstvenega dela, po večini koristijo bolniške dopuste, problem pa predstavlja tudi prekarizacija. Začasne oblike dela so bolj razširjene med ženskami kot moškimi.

Med ženskami v starosti od 14 do 25 let je kar 80 odstotkov žensk brezposelnih. Za mlado žensko je skoraj nemogoče, da bi dobila neko redno, trajno zaposlitev. Hkrati so začasna dela manj plačana. Zaradi nižjih plač imajo ženske posledično tudi nizke pokojnine.

Kot izjemno problematično Tea Jarc poudarja tudi visoko brezposelnost mladih žensk. Delodajalci v njih ne vidijo optimalnega kadra, ker zaradi morebitnega koriščenja porodniškega dopusta predstavljajo dodaten strošek.

Dr. Igor Pribac iz Filozofske fakultete v Ljubljani pravi, da je v ozadju vedno neka razlika v naravi med obema spoloma, ki generira različne možnosti pri obeh spolih – nosečnost, rojstvo otroka -, vendar je ključno vprašanje, kakšen odnos ima družba do tega dejavnika.

Družba enakih možnosti, ki ni seksistično organizirana, bi morala poskrbeti, da izbire, ki jih ima ženska, ne bi smele poslabšati njene finančne slike in s tem okrniti njenih možnosti v življenju.

Poglavitne razloge za neenakost pa vidi v družbenem in kulturnem ozadju, v tradicionalizmu in patriarhatu.

Patriarhalne družbe so bile družbe davnine in vprašati se moramo, kako je ta davnina preživela vse do danes. Dvesto let je minilo od deklaracije o pravicah človeka in državljana in še vedno se sprašujejo o tem, kako se lahko ta davnina materializira v takšni denarni razliki v žepu moškega in ženske. In odgovor je povsem preprost. Vektor te davnine v današnjem času so predvsem religije. Moški ima nadvlado nad žensko – to bomo našli v Bibliji, to bomo našli v Koranu, tudi v Aristotelu. Vendar Aristotel danes ni vpliven, religije pa so.


27.08.2018

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

Pedofilski škandal v ameriški zvezni državi Pennsylvaniji je znova opozoril na spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi. Papež Frančišek je napisal pismo, v katerem jih ostro obsoja. Pedofilija pa je hud problem, ki je razširjen tudi drugje v družbi.


24.08.2018

O manjšinah v živo iz stare Ljubljane

Tema tokratne oddaje so različne manjšine, v njej pa sodelujejo pisateljica in poslanka Nataša Sukič, predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije Jožek Horvat Muc ter kulturni antropolog in sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu Milan Obid. V pogovoru z Markom Goljo nam vsaj nekoliko približujejo manjšinsko izkušnjo, stvarnost in morda tudi prihodnost.


23.08.2018

Zaostreni odnosi med Turčijo in ZDA

Napetosti med Washingtonom in Ankaro ter posledična podvojitev ameriških carin na turško jeklo in aluminij so močno pretresle turško gospodarstvo in vplivale na padec vrednosti turške valute. Turški predsednik Erdogan medtem utrjuje oblast, nadaljuje gonjo proti vsem nasprotnikom in se zapleta v prepire s ključnimi članicami mednarodne skupnosti.


22.08.2018

So v Sevnici dobro izkoristili izvor prve dame ZDA?

Poletje je čas dopustniških potepanj. Pozanimali smo se, kaj je Sevnici prineslo dejstvo, da je tam preživljala otroštvo prva dama Združenih držav. Mediji so Sevnico postavili na svetovni zemljevid; ima zato več turistov, kateri so še drugi gospodarski učinki? Kaj pravijo domačini – so že siti Melanijine zgodbe?


21.08.2018

Žetev hmelja

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


20.08.2018

Pomanjkanje delovne sile v gostinstvu

Medtem ko se večina Slovencev in Slovenk poleti odpravlja na dopust, več kot 30.000 zaposlenih v turizmu in gostinstvu o tem lahko le sanja; na vrhuncu turistične sezone je zanje 8-urni delovnik namreč samo črka na papirju. Zaradi pomanjkanja zaposlenih delajo po najmanj 12 ur na dan, ob koncih tedna, praznikih in ponoči. K slabšemu ugledu teh poklicev v družbi gotovo prispevajo tudi nizke plače.


17.08.2018

Gostimo novega predsednika vlade

Marjan Šarec je postal predsednik trinajste slovenske vlade. “Dela bo veliko na vseh področjih«, pravi sam– torej kako ga bo zastavil, ga sprašujemo v oddaji. Kakšni so izzivi, s katerimi se bo morala spopasti nova vlada komentirata dr. Mojmir Mrak, EF in dr. Marko Lovec, FDV.


16.08.2018

Praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


15.08.2018

Marijino vnebozetje

Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik. Vernice in verniki Katoliške cerkve se na ta dan množično udeležujejo bogoslužij, še posebej v romarskih središčih povsod po svetu. Naša najpomembnejša so Brezje, Ptujska gora, Sveta gora, Turnišče, Zaplaz. Osrednje slovensko Marijino svetišče je bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. V oddaji o slovesni maši na Brezjah ter pogovora z rektorjem in gvardjanom brezjanskega svetišča dr. Robertom Bahčičem in župnikom v Frankolovem mag. Brankom Cestnikom.


14.08.2018

Branje v digitalizirani družbi

Na pametnih napravah beremo knjige ter prebiramo novice, objave na različnih družbenih omrežjih, kratka sporočila in elektronsko pošto. Kako sta razširjenost in dostopnost besedil spremenili status branja v družbi? Kaj beremo in kdo bere? Kakšno draž ima ob poplavi avdio- in videovsebin sploh še knjiga in kakšni procesi potekajo v naših možganih, ko beremo?


13.08.2018

Zaposleni na prvem mestu

Slovensko gospodarstvo na zunaj deluje kot dobro naoljen stroj. Vendar se konkurenčnost in produktivnost naše države le stežka premikata navzgor po mednarodno primerljivih lestvicah, in to kljub izobraženim in kompetentnim zaposlenim. Resnica je namreč, da zaposleni niso ne zadovoljni in ne motivirani. Vodilni v podjetjih so jih dolgo časa zanemarjali. “Zaposleni so samoumevni.” Nič več. Ti časi so mimo. Človeški kapital v družbi znanja je najdragocenejša dobrina in Slovenci šele odkrivamo, kako jo gojiti in razvijati.


10.08.2018

Prepovedane droge

Kako velik problem je uživanje prepovedanih drog v Sloveniji? Se ga lotevamo na pravi način in kako uspešni smo? Dostopnost do drog, zlasti marihuane, ki je najbolj razširjena ter do kokaina se hitro povečuje. Slovenski mladostniki na primer po uporabi konoplje sodijo v sam vrh Evrope. V oddaji o tem kakšne so škodljive posledice in nevarnosti, ki jih prinašajo tudi vedno nove sintetične droge.


09.08.2018

Kako koristiti dopust

Kako zakon o delovnih razmerjih določa koriščenje dopusta, ga lahko delavec izkoristi v več delih? Ga je mogoče izplačati? Kakšne pravice imajo starši? In kako je s pravicami tistih, ki želijo na dopust po daljši bolniški odsotnosti? V oddaji o pravilih, ki določajo način izrabe dopusta.


08.08.2018

Skrivnosti malih podjetij

Kako male gospodarske družbe skrbijo za zaposlene in kako gledajo na tiste, ki temu ne namenjajo pozornosti; pa tudi, ali se poslovno širijo, kaj pričakujejo od prihodnje vlade, so pripravljene na morebitno prihodnjo krizo in kako gledajo na menjave lastništev podjetij v Sloveniji.


07.08.2018

Turistična razglednica Notranjske

Ste vedeli, da imajo v Podcerkvi v Loški dolini hostel, ki je doslej edini v Sloveniji v celoti prilagojen invalidom? Da je Križna jama pri Ložu, ki se razteza na območju treh občin, glede na biološko raznovrstnost četrta na svetu, saj v njej živi kar 50 različnih vrst jamskih živali? Ste že kdaj obiskali notranjski Portorož, kot nekateri imenujejo domiselno urejeno Bloško jezero? Bi radi izvedeli, kaj vse se dogaja na Cerkniškem jezeru in ob njem; koga poiskati, če bi radi opazovali medveda v njegovem naravnem okolju? Notranjska privablja obiskovalce, toda turizem je potrebno tu razvijati s posebnim občutkom, ne da bi povzročali škodo izjemnemu kraškemu okolju.


06.08.2018

Odstrel zveri

V Sloveniji naj bi živelo že malo manj kot 1000 medvedov in okrog 70 volkov v 14 tropih. V letu dni naj bi iz narave odvzeli 200 medvedov in 11 volkov. S predlaganim številom pa niso zadovoljni ne kmetje in ne zagovorniki narave. Prvi bi najraje videli, da bi jih sploh ne bi bilo, drugi pa se zavzemajo za prepoved odlova. Kako najti ravnotežje?


03.08.2018

Zgodovina pristopov na Triglav

Pred 240-imi leti so štirje bohinjski srčni možje osvojili Triglav. Kako zahteven je bil prvi pristop in kaj danes navdihuje številne planince in alpiniste, da osvajajo vrh očaka, ki je simbol naroda? Želja posameznikov po osvajanju vrhov je povezana tudi s 125-letnico organiziranega planinstva. Planinska zveza Slovenije, najbolj množična prostovoljna organizacija, ima v svojih vrstah predane markaciste, ki zgledno skrbijo za poti. O zgodovini pristopov na Triglav, o domoljubnem dejanju Jakoba Aljaža, o povezanosti z gorami bomo v letu, ko tudi Radio Slovenija praznuje 90-letnico, govorili v Studiu ob sedemnajstih. V živo s Kredarice, najbolj priljubljenega izhodišča za osvojitev Triglava.


02.08.2018

Ravnanje z odpadki

Na odlagališčih po Sloveniji še vedno rastejo kupi odpadne embalaže, ki jih za to zadolžene družbe nočejo prevzeti, saj se jim to preprosto ne izplača. Ravnanje z odpadki je poslovna panoga kot vsaka druga, interes za predelovanje odpadne embalaže pa je odvisen od razmer na trgu. O tem, ali je tak sistem še vzdržen, kako ga izboljšati in ne nazadnje tudi o tem, kako doseči, da bi pri nas proizvedli več kakovostne plastike.


01.08.2018

Radikalizirani posamezniki

Slovenija vsaj do vrnitve edinega obsojenega slovenskega džihadista iz italijanskega zapora sploh ni vedela, kakšno grožnjo lahko predstavljajo radikalizirani posamezniki. Incident s televizijsko ekipo takoj po njegovi vrnitvi pa je tudi dokazal, da pri nas ni konsenza, ne glede preventivnih dejavnosti ne postopkov reintegracije oziroma resocializacije ljudi, ki so zapadli v ekstremizem ali terorizem.


31.07.2018

Pokojninska reforma

Danes bodo upokojenci skupaj s pokojnino dobili letni dodatek, ki pa večini ne bo omilil težav. Številnim upokojencem pokojnina namreč ne zagotavlja varne starosti. Še več, nujna bo pokojninska reforma: smo hitro starajoča se skupnost in število tistih, ki so svoj prispevek družbi že dali, se povečuje; tistih, ki vplačujejo zdaj, pa je zaradi majhne natalitete vse manj. Kako torej napolniti pokojninsko blagajno, kakšna naj bo odmera, bomo delali dlje? Osnovno vprašanje je, kako zagotoviti varno starost in vzdržno pokojninsko blagajno.


Stran 78 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov