Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Maturitetni esej: navodila za pisanje

18.04.2018

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Primerjava Pomladnega dne Cirila Kosmača in Ubežnih delcev Anne Michaels ter navodila za pisanje eseja

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Človek med preteklostjo in sedanjostjo. V obeh romanih pripovedovalce (Kosmačevega pripovedovalca, Jakoba in Bena v Ubežnih delcih) zasledujejo spomini. Ali kot pravi Lucija:

»Vse tri pripovedovalce povezuje vojna – to je pomembna stična točka med njimi. Za pripovedovalca v Pomladnem dnevu lahko povemo, da on v vojni aktivno sodeluje, medtem ko se Jakob med vojno skriva, Ben pa nosi njene posledice, nosi travmo, podedovano od staršev, ki so jo doživeli v taboriščih. Tako da vsak iz svojega zornega kota doživlja vojno. Pri Kosmačevem pripovedovalcu gre za prvo svetovno vojno, medvojno obdobje in drugo svetovno vojno, Pri Jakobu in Benu pa za drugo svetovno vojno in obdobje po njej.«

Spomini se kot delci trgajo iz podzavesti in priplavajo v zavest pripovedovalcev brez reda, nelinearno, asociativno.

Juš: »Slog asociativnega spominjanja se mi zdi najbolj pristen za dano tematiko, ker zelo dobro ponazori, kako nas zaznamujejo dogodki, kot je vojna ali kateri koli drug dogodek, ki drastično spremeni naše življenje. Tukaj vidimo, da pride le do določenih spominov, tistih, ki se izpostavijo v naši zavesti zaradi določenega sprožilnega elementa.«

Vendar so ti spomini v Ubežnih delcih veliko bolj travmatični, čustveni, boleči, uničujoči kot v Pomladnem dnevu, zato oba pripovedovalca omejujejo v njunem normalnem življenju v sedanjosti. Šele ko se pomirita s spomini, ko sprejmeta preteklost in k sebi prepustita ljubezen, lahko odložita breme tragične osebne zgodbe in usode judovskega naroda ter zaživita.

Zarja: »Mislim, da gre v romanih za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko pri Kosmaču se zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«

To odrešitev v njegovem romanu simbolizira Idrijca – reka, ki teče naprej, ne glede na to, kaj se dogaja na njenih bregovih in kako se usoda igra z njenimi “sosedi”. Tako kot naprej teče življenje. Podobno je tudi spoznanje v Ubežnih delcih – mrtve moramo pustiti za seboj, da lahko živimo. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč le to, da nas spomini na njih ne zadržujejo v preteklosti.

Kako pisati esej?

Esej je vreden 50 točk, po besedah profesorice slovenščine Marjane Lenasi Lipovšek jih je 30 namenjenih vsebini, 20 pa jeziku. Slednje so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo. Največ točk mladi izgubljajo pri jeziku, saj se točke odbijajo zaradi pravopisnih napak in slabše zgradbe besedila, pri vsebini pa, če maturanti ne sledijo navodilom. Na voljo imajo 120 minut, profesorji pa svetujejo, da mladi nekaj prvih minut namenijo pisanju osnutka, kjer očrtajo ključne točke in zahteve pisanja, zadnjih nekaj minut pa si pustijo, da esej preberejo še enkrat in popravijo pravopisne napake. 4 napačno postavljene vejice že pomenijo izgubo ene točke.

Pozorno je treba prebrati in slediti navodilom eseja

Navodila eseja so namreč zelo pomembna, saj dijaka usmerijo v to, o čem mora pisati. Naslov in prva postavka nakazujeta tezo eseja, zadnja postavka njegov zaključek. V jedru, ki mora biti sestavljeno iz več odstavkov (3-5), pa se je prav tako treba držati navodil – če ta zahtevajo primerjavo literarnih likov, naj gre res za primerjavo, ne pa opis. Marjana Lenasi Lipovšek mlade opozarja tudi na to, da v eseju ne smejo preveč odtavati, da njihov esej ne sme vsebovati preveč zastranitev, odmika od teme eseja.

»Mislim, da je največja težava slog, delno tudi jezik. Če se da pravopisne pravilnosti še do precejšnje mere naučiti, priučiti, pa napisati jasno, jedrnato, slogovno tekoče besedilo vsekakor ni enostavno. In če pisec ni vešč pisanja, če ni dovolj streniran, če lahko tako rečem, potem ima primanjkljaj. Kar je bilo v preteklosti zamujeno, težko nadomesti samo z učenjem, poglabljanjem, branjem.«

Profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane sicer pravi, da se šolski esej do neke mere vseeno da naučiti – seveda ne v zadnjih dveh tednih, temveč z vestnim delom od 1. letnika naprej. Največ mladih pa se, tudi zato, ker mu v šoli namenijo več pozornosti, odloči za pisanje razpravljalnega eseja, v katerem morajo ponavadi primerjati oba romana.

Na kratko od A do Ž o maturitetnem eseju tudi v oddaji Gymnasium!

 


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Maturitetni esej: navodila za pisanje

18.04.2018

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Primerjava Pomladnega dne Cirila Kosmača in Ubežnih delcev Anne Michaels ter navodila za pisanje eseja

Kako napisati dober maturitetni esej? V tokratni oddaji lahko prisluhnete konkretnim navodilom za pisanje eseja, opozorilom, kje dijaki izgubljajo največ točk in na kaj naj bodo še posebej pozorni, hkrati pa primerjamo obvezna romana Pomladni dan Cirila Kosmača in Ubežne delce kanadske avtorice Anne Michaels, ki smo ju v preteklih dneh že temeljito obdelali. Skupne točke in razlike med obema deloma so iskali mladi z Gimnazije Poljane: Zarja Zver, Manca Arnuš, Lucija Lunder, Nina Beganović in Juš Osojnik ter profesorica slovenščine s te gimnazije Marjana Lenasi Lipovšek.

Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Človek med preteklostjo in sedanjostjo. V obeh romanih pripovedovalce (Kosmačevega pripovedovalca, Jakoba in Bena v Ubežnih delcih) zasledujejo spomini. Ali kot pravi Lucija:

»Vse tri pripovedovalce povezuje vojna – to je pomembna stična točka med njimi. Za pripovedovalca v Pomladnem dnevu lahko povemo, da on v vojni aktivno sodeluje, medtem ko se Jakob med vojno skriva, Ben pa nosi njene posledice, nosi travmo, podedovano od staršev, ki so jo doživeli v taboriščih. Tako da vsak iz svojega zornega kota doživlja vojno. Pri Kosmačevem pripovedovalcu gre za prvo svetovno vojno, medvojno obdobje in drugo svetovno vojno, Pri Jakobu in Benu pa za drugo svetovno vojno in obdobje po njej.«

Spomini se kot delci trgajo iz podzavesti in priplavajo v zavest pripovedovalcev brez reda, nelinearno, asociativno.

Juš: »Slog asociativnega spominjanja se mi zdi najbolj pristen za dano tematiko, ker zelo dobro ponazori, kako nas zaznamujejo dogodki, kot je vojna ali kateri koli drug dogodek, ki drastično spremeni naše življenje. Tukaj vidimo, da pride le do določenih spominov, tistih, ki se izpostavijo v naši zavesti zaradi določenega sprožilnega elementa.«

Vendar so ti spomini v Ubežnih delcih veliko bolj travmatični, čustveni, boleči, uničujoči kot v Pomladnem dnevu, zato oba pripovedovalca omejujejo v njunem normalnem življenju v sedanjosti. Šele ko se pomirita s spomini, ko sprejmeta preteklost in k sebi prepustita ljubezen, lahko odložita breme tragične osebne zgodbe in usode judovskega naroda ter zaživita.

Zarja: »Mislim, da gre v romanih za način soočenja s to preteklostjo. Kosmačev pripovedovalec izstopa, ker njegovi spomini vključujejo več lepih trenutkov. Na to lahko gledamo z dveh vidikov: da je sposoben spominjanja lepega, po drugi strani pa, da se na ta način izogiba slabih spominov in travmatičnih izkušenj, ki jih je doživel. Medtem pa se pri Jakobu in Benu spomini veliko bolj orientirajo na samo travmo, delujejo veliko bolj temačni – težje se soočata z njimi, tudi potrebujeta potem rešitev prek ljubezni, medtem ko pri Kosmaču se zdi, da pripovedovalec sam pride do te odrešitve.«

To odrešitev v njegovem romanu simbolizira Idrijca – reka, ki teče naprej, ne glede na to, kaj se dogaja na njenih bregovih in kako se usoda igra z njenimi “sosedi”. Tako kot naprej teče življenje. Podobno je tudi spoznanje v Ubežnih delcih – mrtve moramo pustiti za seboj, da lahko živimo. To ne pomeni, da jih pozabimo, temveč le to, da nas spomini na njih ne zadržujejo v preteklosti.

Kako pisati esej?

Esej je vreden 50 točk, po besedah profesorice slovenščine Marjane Lenasi Lipovšek jih je 30 namenjenih vsebini, 20 pa jeziku. Slednje so razdeljene še naprej: 8 za jezikovno pravilnost, 6 za slog in 6 za zgradbo. Največ točk mladi izgubljajo pri jeziku, saj se točke odbijajo zaradi pravopisnih napak in slabše zgradbe besedila, pri vsebini pa, če maturanti ne sledijo navodilom. Na voljo imajo 120 minut, profesorji pa svetujejo, da mladi nekaj prvih minut namenijo pisanju osnutka, kjer očrtajo ključne točke in zahteve pisanja, zadnjih nekaj minut pa si pustijo, da esej preberejo še enkrat in popravijo pravopisne napake. 4 napačno postavljene vejice že pomenijo izgubo ene točke.

Pozorno je treba prebrati in slediti navodilom eseja

Navodila eseja so namreč zelo pomembna, saj dijaka usmerijo v to, o čem mora pisati. Naslov in prva postavka nakazujeta tezo eseja, zadnja postavka njegov zaključek. V jedru, ki mora biti sestavljeno iz več odstavkov (3-5), pa se je prav tako treba držati navodil – če ta zahtevajo primerjavo literarnih likov, naj gre res za primerjavo, ne pa opis. Marjana Lenasi Lipovšek mlade opozarja tudi na to, da v eseju ne smejo preveč odtavati, da njihov esej ne sme vsebovati preveč zastranitev, odmika od teme eseja.

»Mislim, da je največja težava slog, delno tudi jezik. Če se da pravopisne pravilnosti še do precejšnje mere naučiti, priučiti, pa napisati jasno, jedrnato, slogovno tekoče besedilo vsekakor ni enostavno. In če pisec ni vešč pisanja, če ni dovolj streniran, če lahko tako rečem, potem ima primanjkljaj. Kar je bilo v preteklosti zamujeno, težko nadomesti samo z učenjem, poglabljanjem, branjem.«

Profesorica slovenščine na Gimnaziji Poljane sicer pravi, da se šolski esej do neke mere vseeno da naučiti – seveda ne v zadnjih dveh tednih, temveč z vestnim delom od 1. letnika naprej. Največ mladih pa se, tudi zato, ker mu v šoli namenijo več pozornosti, odloči za pisanje razpravljalnega eseja, v katerem morajo ponavadi primerjati oba romana.

Na kratko od A do Ž o maturitetnem eseju tudi v oddaji Gymnasium!

 


06.11.2020

Šolanje na daljavo: Kako zagotoviti enake pogoje učenja za vse?

Učilnice bodo še naprej samevale. Prihodnji teden se namreč nadaljuje šolanje na daljavo in to za vse učence, vključno z najmlajšimi, ki imajo s takšnim načinom učenja največ težav. Kako reševati individualne stiske, kako zagotoviti čim bolj enake pogoje učenja za vse, kako se prilagajajo učitelji, kako šole in nenazadnje, kako bodo zagotavljali topli obrok za socialno najšibkejše? O tem voditeljica Nataša Lang z dopisniki in gostje v studiu: - Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Vinko Logaj, Direktor Zavoda RD za šolstvo, - Gregor Pečan, Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije in ravnatelj Osnovne šole Janka Modra, Dol pri Ljubljani.


05.11.2020

Slovenska podjetja na področju vesoljskih tehnologij

Danes prvič objavljeni posnetki slovenskega satelita Nemo HD potrjujejo uspešen vstop Slovenije na področje vesoljskih tehnologij. In če ne želimo biti zgolj sekundarni uporabniki tujega znanja in tehnologij, je ključno, da tudi v prihodnje aktivno sodelujemo. To pa zahteva tako od države kot od podjetij zelo dolgoročno, resnično razvojno usmerjeno in finančno močno podprto vizijo. Toda vlaganja v znanje in razvoj ter prenos znanja v gospodarstvo so vse prevečkrat Ahilova peta slovenske razvojne strategije. Kaj je torej potrebno za tako uspešni zgodbi, kot sta Trisat in Nemo HD, kaj od podjetij in držav zahteva hitro razvijajoče se in zelo tekmovalno področje vesoljskih tehnologij ter kakšne koristi prinaša, so vprašanja, na katera bodo v tokratnem Studiu ob 17ih odgovarjali: Tomaž Rodič iz Centra odličnosti Vesolje SI, Tomaž Rotovnik iz podjetja Skylabs, Dušan Olaj iz podjetja Duol, Grega Milčinski iz podjetja Sinergise ter Tanja Permozer, vodja slovenske delegacije pri Evropski vesoljski agenciji.


04.11.2020

Američani volili novega predsednika ZDA

Na morda najbolj napetih in negotovih volitvah doslej so Američani množično volili novega predsednika Združenih držav Amerike. Bo ta lahko zgladil globok razkol v ameriški družbi, okrepil strpnost in zaupanje v institucije ter povrnil sodelovanje Združenih držav v mednarodnih odnosih? Potekale so tudi volitve predstavnikov kongresa in tretjine senata. Kakšno bo razmerje moči med republikanci in demokrati v prihodnjem mandatu? O tem voditeljica Sandra Krišelj, profesor Zlatko Šabič, dopisnik iz ZDA Andrej Stopar, zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič in nekdanji dopisnik v ZDA Uroš Lipušček.


03.11.2020

Zgodbe ljudi iz ozadja. Junakinje in junaki epidemije.

Sredi drugega vala epidemije se povečuje število okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih, v bolnišnicah iščejo dodatne postelje in nove lokacije za bolnike, ob novih primerih okužbe se trudijo razmere obvladovati tudi v domovih starejših občanov. Zdravstveni sistem je na preizkušnji. Na preizkušnji so vsak dan in vsako noč tudi številni zdravstveni delavci. V Studiu ob 17h s pomočjo Aljane Jocif in kolegov spoznate deset zgodb desetih zdravstvenih delavcev, ki strokovno in človeško spremljajo okužene in pri tem dajejo vse od sebe.


02.11.2020

Javni potniški promet v času epidemije

Z vnovično razglasitvijo epidemije pred dvema tednoma se je moral na delno zaustavitev javnega življenja prilagoditi tudi potniški promet. Za razliko od spomladanskega obdobja, ko so vlaki in avtobusi povsem mirovali skoraj dva meseca, so za zdaj v veljavi le določene omejitve, denimo ukinitev nekaterih nočnih linij mestnih avtobusov in prilagojeni oziroma okrnjeni vozni redi vlakov. Kljub temu da do popolne zapore potniškega prometa ni prišlo, pa je upad potnikov na avtobusnih in železniških progah ogromen, ponekod tudi do 80%. V oddaji voditelj Jure Čepin in gostje o tem, kaj bi za potniški promet pomenila morebitna vnovična zaustavitev vlakov in avtobusov, kako je na poslovanje prevoznikov vplival prvi val epidemije in kako je koronavirus spremenil njihove dolgoročnejše načrte in potovalne navade ljudi. Gostje: - državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo Blaž Košorok, - direktorica SŽ-Potniški promet Darja Kocjan in - direktor LPP Peter Horvat.


30.10.2020

Korona podaljšala počitnice

Zaradi epidemije osnovnošolci tudi prihodnji teden ne bodo imeli pouka. Vlada je zjutraj sporočila, da osnovnošolce čaka še en teden počitnic, dijake in študente pa šolanje na daljavo. Kako vlada utemeljuje to odločitev, kako se odzivajo ravnatelji in starši, predstavljamo z voditeljico Natašo Lang. Z našimi dopisniki po svetu gledamo tudi v nemške, italijanske in hrvaške šole ter nato ponujamo v poslušanje pogovor Špele Šebenik in strokovnjakov o duševnem zdravju otrok in mladostnikov v teh nenavadnih časih.


29.10.2020

Kako živijo pokopališča v sodobnem času

Obiskovanje grobov ob dnevu spomina na mrtve in prazniku vseh svetih je letos zaradi izrednih razmer odsvetovano. Tako množičnega obiska pokopališč v dneh okoli 1. novembra in tudi med letom, kot je v navadi pri nas, v drugih državah stare celine tudi sicer ni. Pokopališče kot prostor osebnega spomina je zrcalo mesta, ljudi in njihovih običajev. Kakšna pa je njegova prihodnost? O pokopališčih kot turistični zanimivosti in dediščini, pa tudi o tem, kaj počnemo na pokopališčih različni narodi, tako v Evropi kot tudi drugje po svetu Marko Rozman in gostje: - arhitekt, profesor doktor Aleš Vodopivec, - krajinska arhitektka, profesorica Ana Kučan, - predsednica Združenje evropsko pomembnih pokopališč in direktorica Pogrebnega Podjetja Maribor Lidija Pliberšek, - predstavnik nevladne organizacije Rajzefiber Vid Kmetič.


28.10.2020

Četrt stoletja hospica in naš odnos do umiranja

Naši predniki so vedeli, da je smrt del življenja. Danes tega ne želimo vedeti, zato jo odrivamo nekam daleč, da z njo ne bi bilo treba priti v stik. A ljudje še vedno nismo nesmrtni, s posebnim občutkom pa se je v tem čudnem in stresnem času treba pogovarjati o tej, pogosto odrinjeni temi. Voditeljica Sabrina Mulec je v goste povabila gospe, ki se s tem vsak dan ukvarjajo v praksi ali raziskavah. Gostje: - Jana Goriup, predstojnica oddelka Socialna gerontologija na visokošolski ustanovi Alma Mater Europea Maribor, - Katja Hrobat Virloget, izredna profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, - Maja Ebert Moltara, vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu, - Alenka Križnik, vodja detabuizacije pri Slovenskemu društvu hospic.


27.10.2020

Ameriške volitve in zunanja politika

Trgovinske vojne, spodkopavanje jedrskega sporazuma z Iranom, umikanje iz pariškega podnebnega sporazuma, vse slabši odnosi s Kitajsko, popuščanje Izraelu - so med najbolj vidnimi poudarki ameriške zunanje politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. »Amerika na prvem mestu,« se glasi Trumpov slogan - a kakšne posledice to prinaša? Kakšne bi bile spremembe ob morebitni zmagi Joeja Bidena? O tem z avtorico oddaje Špelo Novak, našimi dopisniki in strokovnjaki.


26.10.2020

O izzivih filma in priložnostih avdiovizualne industrije

Slovenski kinematografi so v teh dneh zaradi omejevanja okužb znova zaprli svoja vrata, tako kot so jih spomladi. Toda vse kaže, da omejitve, povezane s koronavirusom, niso edina ovira, s katero se soočajo filmski ustvarjalci pri nas v letošnjem letu. Medtem ko številne evropske države v časih koronakrize dodatno spodbujajo avdiovizualni sektor, ker prepoznavajo tudi njegov pomen za gospodarstvo, je pri nas naletel na zastoj javnega sofinanciranja filmov; celo tistih, ki so že doživeli mednarodne premiere. Položaj je sila nenavaden: o tem, kateri filmi bodo dobili zeleno luč za javno sofinanciranje, naj bi po novem odločala ministrstvo za finance ter vlada, čeprav je slednja prav v ta namen že pred desetletjem ustanovila Slovenski filmski center, ki po zakonu z javnimi razpisi skrbi za izvedbo nacionalnega filmskega programa. Kakšna je torej nova ureditev filmskega področja, kakšne utegnejo biti njene posledice in kateri so še neizkoriščeni gospodarski potenciali avdiovizualne industrije v Sloveniji? O tem voditelj Urban Tarman in gosti Studia ob 17h: predsednik Zveze društev slovenskih filmskih ustvarjalcev Klemen Dvornik, predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof ter direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar. Za pojasnila smo zaprosili tudi finančno in kulturno ministrstvo ter vlado.


23.10.2020

Stare zamere in novi interesi v Sredozemlju

Iskanje zemeljskega plina v globinah sredozemskega morja je obudilo stare zamere med Grki in Turki. Zaveznici iz zveze Nato druga drugi grozita z orožjem. Posredno so v to vključene tudi druge države in tudi Evropska unija je prisiljena izbirati, ali naj podpre svojo članico Grčijo ali naj bo posrednik v njenem sporu s Turčijo. V oddaji skušamo izmeriti utrip v obeh državah, komentirati mednarodno pravna razmerja in ugotoviti, kakšnim interesom bi morala slediti Slovenija. O vsem tem voditelj Marjan Vešligaj, naša dopisnika Karmen Švegl in Igor Jurič, raziskovalec Faris Kočan in profesorja Bojko Bučar in Marko Pavliha.


22.10.2020

Migracije in popravljanje zakona o tujcih

Število nezakonitih prehodov meje pri nas se zadnjih nekaj let povečuje. Do konca septembra letos so policisti obravnavali 11 tisoč 855 prehodov meje, za azil pa je zaprosilo več kot 3 tisoč 200 prebežnikov. Na notranjem ministrstvu predlagajo, da bi nezakonite migracije zajezili z zaostritvijo zakona o tujcih. A predlagane rešitve so po mnenju nevladnih organizacij in tudi pravne stroke ustavno sporne, češ da močno omejujejo pravico do mednarodne zaščite. Kakšne so migracijske razmere pri nas? Kako naj Slovenija rešuje problem migracij? Kdaj in ali sploh lahko pričakujemo rešitve na ravni Evropske unije? O vsem tem z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: - Boštjan Šefic, v kabinetu notranjega ministra pristojen za migracijsko problematiko, - Denis Čaleta, predsednik sveta Instituta za korporativne varnostne študije, - Urša Regvar iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, - Samo Bardutzky, predstojnik katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.


21.10.2020

Domovi za starejše na robu zmogljivosti

Kakšne so razmere v domovih za starejše, kako preživljajo čas epidemije in izolacije oskrbovanci in na drugi strani - tudi izčrpani zaposleni v domovih, kjer že več kot desetletje čakajo na nove normative . Domovi so se v tem obdobju spremenili v negovalne bolnišnice, normativi, ki določajo število kadrov, pa še kar ostajajo enaki. Kako zastareli so kadrovski in prostorski normativi, ki so se pokazali kot vrh ledene gore, ki je priplaval na površje v času epidemije, in kako vendarle poskrbeti za dostojno starost, v Studiu ob 17ih z voditeljico Alenko Terlep in gosti: - Cveto Uršič, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, - Biserka Marolt Meden, Srebrna nit - Združenje za dostojno starost, - Denis Sahernik Skupnost socialnih zavodov Slovenije.


20.10.2020

Podjetniki v boju za preživetje

Epidemija covida19 je zaprla oziroma priprla vrata gostinskih lokalov, fitnes centrov, frizerskih in kozmetičnih salonov. Lastniki v skrbi za preživetje bijejo plat zvona. Pristojne pozivajo k sorazmernim ukrepom za preprečitev širjenja okužb, ki bi kar najmanj prizadeli poslovanje. Pomoč države za ohranitev zaposlenih je dobrodošla, a za mnoge ne bo dovolj za preživetje podjetja oziroma dejavnosti. Kako naprej in kakšne so možne rešitve voditeljica Simeona Rogelj spredstavniki vlade, gospodarstva in športa. Gostje: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, - Borut Meh, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, - Janez Sodražnik, podpredsednik OKS-ZŠZ, Združenje športnih zvez.


19.10.2020

Odmrznjeni konflikt v Gorskem Karabahu

Vojaški konflikt za Gorski Karabah na južnem Kavkazu je z vso silovitostjo spet opozoril na zapleteno in nevarno dediščino posovjetskega zgodovinskega spora. Spopadi so izbruhnili 27. septembra in se kljub humanitarnemu premirju pod pokroviteljstvom Ruske federacije nadaljujejo. Zaradi vpliva velikih in regionalnih sil, zlasti Rusije, Turčije in Irana, je konflikt tudi past za mednarodni mir, ne samo za Armenijo in Azerbajdžan. O vsem tem voditelj Miha Lampreht, profesorja Vladimir Prebilič in Primož Šterbenc ter komentator Branko Soban.


16.10.2020

Vrh Unije in korakanje proti prepadu

Le dva meseca in pol je do trenutka, ko bo med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo popustila vez članstva; kakšen bo njun prihodnji politični, gospodarski in trgovinski odnos, pa še vedno ostaja neznanka. Dogovora o tem še ni, pogajanja med Londonom in Brusljem, ki za dozdajšnji neuspeh krivita drug drugega, so vse bolj intenzivna. Časa zmanjkuje, vprašanje pa je, koliko manevrskega prostora ostaja za popuščanja in zaostrovanja pri pogajalskih pristopih k iskanju kompromisa, pa naj gre za varstvo konkurence, dostop do ribolovnih revirjev oziroma trga z ribjimi proizvodi, upravljanje sporazuma ali pa iskanje tretjega, ki bo odločal o morebitnih sporih. Kako je ta tema zaznamovala zasedanje voditeljev držav in vlad članic Evropske unije poročamo z našega bruseljskega dopisništva, razvoj dogodkov v procesu brexita pa v studiu komentirajo dr. Andreja Pegan, raziskovalka na Univerzi Northumbria v Newcastlu, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve in dr. Mitja Kovač z ljubljanske Ekonomske fakultete. Avtor oddaje in voditelj je Luka Robida.


15.10.2020

Prva simbolna lopata za tretjo razvojno os

Slovenija s slovesnostjo v Gaberkah na območju Šoštanja začenja graditev tretje razvojne osi. 50 let od prve zamisli in 16 let po začetku umeščanja ceste v prostor. A do hitre ceste, ki jo bodo najprej gradili na Koroško, je še dolga pot. Pravnomočno gradbeno dovoljenje je izdano samo za Gaberke, ne pa tudi za vse preostale odseke med Šentrupertom prek Velenja do Slovenj Gradca. Kako naprej ob številnih različnih interesih, ki spremljajo tretjo os, in ali bo projekt res končan v največ šestih letih, voditeljica Metka Pirc in gosti v studiu: - Boštjan Rigler, član uprave Darsa, - Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, - Peter Dermol, novi župan Mestne občine Velenje, - Matic Tasič, predsednik odbora za tretjo os na svetu koroške regije in župan Prevalj, - Aljaž Verhovnik, koordinator mladinske iniciative za tretjo razvojno os.


14.10.2020

Industrija pred izzivi

Gospodarsko okrevanje po prvem valu epidemije je s poslabšanjem razmer zastalo in bo zaradi nihanj verjetno počasno. Najbolj prizadete so storitvene dejavnosti, rožnato pa ni niti v industriji. Vse bolj se kaže razlika med podjetji, ki na trgu zmagujejo, in tistimi, ki se komaj prebijajo. Zmagovalci industrije vlagajo v raziskave in razvoj, krepijo prednost pred konkurenti in širijo svojo navzočnost na različnih trgih. Kako to počnejo? Kako bodo preživeli drugi val epidemije in kaj menijo o državi, ki v tem času sprejema podporne ukrepe in strateške dokumente za zajemanje evropskih sredstev? S predstavniki podjetij se bo pogovarjala Maja Derčar. Gostje bodo: - dr. Jure Knez, solastnik podjetja Dewesoft in predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, - dr. David Močnik, vodja konstrukcije in razvoja v REM, - Uroš Zupančič, vodja nabave v Adria Mobilu in - Denis Jahić, direktor in član uprave AquafilSLO.


13.10.2020

Geostrateška kibernetska (ne)varnost

Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost Si-Cert poroča o letos rekordnem številu prijav spletnih prevar. Kako varna pa je naša kritična infrastruktura? Slovenija bo v drugi polovici prihodnjega leta predsedovala Svetu Evropske unije in ena od prednostnih nalog bo krepitev skupne kibernetski varnosti povezave. Kakšno škodo lahko kibernetski napad povzroči gospodarstvu, so lahko kibernetski napadi orožje za uresničevanje geopolitičnih interesov, ali lahko en kibernetski napad uniči državo, morda celo zahodno civilizacijo? Kateri so torej poudarki v pogovorih o geostrateški kibernetski varnosti? Odgovori z Urško Henigman in gosti: - Gorazd Božič, vodja SI-Certa, - dr. Uroš Svete, direktor Uprave RS za informacijsko varnost, - dr. Andrej Bregar, Informatika d.d., - Kaja Ciglič, Microsoft.


12.10.2020

Priseljevanje tujcev in fiktivna bivališča

V Slovenijo se zaradi delovnih dovoljenj priseljuje vse več tujcev. Z vprašanjem priseljevanja, povezanim tudi z dovoljenji za stalno in začasno prebivanje tujcev in njihovih družin, se vsak dan spopadajo upravne enote, ki opozarjajo na vse večjo težavo fiktivnih bivališč. V naši državi je kar 312 naslovov, na katerih je formalno prijavljenih 12 tisoč 845 ljudi. Upravne enote in občine, ki se zato srečujejo tudi z zlorabami socialnih pravic, neplačevanjem davkov in izkoriščanjem delovne sile, državo pozivajo k nujnim sistemskim rešitvam. O tem voditeljica Aljana Jocif in gostje.


Stran 50 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov