Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Kako naj se maturanti pripravijo na pisanje druge izpitne pole za slovenski jezik, ki mladim predstavlja največji izziv? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Povedali pa bomo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe.
Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Zakaj je druga izpitna pola za slovenščino največji izziv mature, kje mladi izgubljajo točke pri matematiki, zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet?
V pogovoru z mladimi se je izkazalo, da jim največji izziv predstavlja 2. izpitna pola za slovenščino zaradi svoje obširnosti in zadnje naloge. Zato smo poklicali na RIC – Državni izpitni center, kjer so potrdili, da so pri zadnjih generacijah opazili slabše rezultate mladih pri tej poli. Kaj se da narediti? Podaljšati čas pisanja ali spremeniti število oz. zahtevnost nalog? Direktor RIC-a dr. Darko Zupanc:
“Čas pisanja je najtežje spremeniti in to se v naslednjih nekaj letih ne more spremeniti. Vsekakor smo vsi na državnem izpitnem centru in pri predmetni komisiji zaznali odzive lanskih maturantov in maturantov še pred tem, da jim je pri 2. izpitni poli slovenščine zmanjkovalo časa. Po mojih informacijah se je predmetna komisija letos zelo potrudila, da naj ne bi bilo več tako. Torej, mogoče časa ne bo na pretek, vendar so se potrudili, da ne bi prišlo do tega kot lani, da bi veliki večini zmanjkalo časa. Kako bodo to naredili, ker gre za tajno gradivo, je težko reči. Eno je, kako obsežno in zahtevno je izhodiščno besedilo, kako gladko se bere, kako zapleteno je, drugo vprašanje pa je, koliko nalog, vprašanj se veže na to besedilo. Tam je manevrski prostor.”
Kako naj se mladi najbolje pripravijo na drugo izpitno polo za slovenščino, na matematiko in na geografijo? Kje izgubljajo točke pri matematiki in komu je namenjen višji nivo tega predmeta na splošni maturi? Zakaj je geografija najbolj priljubljen izbirni predmet na splošni maturi in ali se zaradi pravopisnih napak pri zemljepisnih imenih odbije točka? Povedali smo tudi, kakšni so po objavi rezultatov (11. julij) postopki vpogleda v izpitno dokumentacijo in pritožbe. Odgovore smo poiskali pri profesorju slovenščine na II. gimnaziji Maribor Dragu Megliču, ravnatelju Gimnazije Šentvid mag. Jaki Erkerju, profesorici geografije Mateji Krumpak z II. gimnazije Maribor in direktorju Državnega izpitnega centra dr. Darku Zupancu. Naši mladi sogovorniki pa so bili dijaki Gimnazije Ledina: Katja Omahna, Petra Belec, Eva Bartol, Maša Zidar in Matic Juvan.
Nekaj poudarkov iz oddaje, ki so jih izpostavili zunanji ocenjevalci na maturi:
Postopki pritožbe
Po objavi rezultatov, 11. julija, imajo kandidati le 3 dni časa, da zahtevajo vpogled v svoje maturitetne izpitne pole. Na podlagi tega dobijo datum ogleda pol v Ljubljani na RIC-u, šele nato pa se lahko odločijo za pritožbo. Vložiti jo morajo dan po vpogledu v izpitno dokumentacijo. Kandidati lahko podajo ugovor na izračun, ki pa je zelo redek, pravi dr. Zupanc, in ugovor, ki zahteva nov pregled izvedenca, ponovno ocenjevanje izpita. Pri vložitvi ugovora morajo kandidati plačati akontacijo: 5, 5 evra za prvi ugovor, 30 evrov za drug izpit. Če je ugovor upravičen, se akontacija kandidatu vrne.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.
Vrh koalicije o davčni in šolski reformi ta teden je prinesel več vprašanj kot odgovorov. Komentiramo napoved korenitih posegov v obdavčitev dohodkov in nepremičnin ter predlog za obvezno učenje nemščine v osnovni šoli, poleg angleščine. Sprašujemo se, kako, če sploh, so razkritja okoriščanj in odstopov v UKC povezani z zdravstveno reformo. Z guvernerjem centralne banke pojasnjujemo ozadje propada bank v Kaliforniji, pa tudi, ali podobna usoda čaka evrsko območje. Kritični pregled teh in drugih dogodkov tedna ta petek s Špelo Novak.
Vlada se loteva dveh korenitih posegov v davčni sistem, dohodnine in obdavčitve nepremičnin. Z dohodnino namerava zdajšnji način obdavčitve postaviti na glavo. V osnovo bi štela vse prejemke od plač, regresa, nadomestil za prevoz na delo in malice, do socialnih transferjev. Ker naj bi davčna lestvica imela tudi stopnjo nič, bo ob dovolj visoko postavljeni meji pretežen del zdaj neobdavčenih prejemkov verjetno tudi po novem ostal neobdavčen. Kako je torej zamišljen nov sistem dohodnine, bomo obdavčeni bolj ali manj? Kako bodo obdavčene nepremičnine, ali bo šlo res samo za zamenjavo zdajšnjega stavbnega nadomestila z novim nepremičninskim davkom, ali pa bo država vzela več kot zdaj? O vsem tem voditeljica Zdenka Bakalar s sogovorniki. Gosti: Peter Grum, generalni direktor Finančne uprave RS; Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance; Janez Šušteršič, nekdanji finančni minister; Andreja Škofič Klanjšček, davčna strokovnjakinja iz Deloitte Slovenia.
Ena od osrednjih tem koalicijskega vrha na Brdu pri Kranju je bila reforma šolstva. Pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja, spremembe učnih načrtov, prevetritev razširjenega programa v osnovnih šolah, uveljavitev nacionalnega preverjanja znanja kot enega od kriterijev za vpis na srednje šole, spremembe glede tujih jezikov v osnovni šoli in digitalizacijo. Kaj prinašajo te spremembe v šole, kako nanje gledajo šolniki in strokovnjaki, kdaj bi lahko začele veljati? So v tako kratkem času sploh izvedljive? Kakšno vizijo slovenskega izobraževanja bi moral prinesti nacionalni program? O vsem tem voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki. Gostje: dr. Klara Skubic Ermenc, izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije; dr. Boris Černilec, državni sekretar na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, pristojen za predšolsko vzgojo, osnovno šolstvo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami; Gregor Pečan, predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev; dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
Deset let pontifikata papeža Frančiška je prineslo veliko sprememb v Katoliški cerkvi. Boj proti spolnim zlorabam in finančnim nepravilnostim je pretresel cerkvene kroge. Ob tem je papež Frančišek uvedel sinodalni proces in bolj vključeval laike v delo Cerkve. Nekdanji argentinski kardinal Jorge Maria Bergoglio je izstopal po ostrih obsodbah socialnih krivic, potrošništva in uničevanja okolja. Pri svojih odločitvah je bil deležen tako podpore kot tudi nasprotovanja. O prvem desetletju njegovega delovanja in pečatu, ki ga je vtisnil Cerkvi in mednarodnim odnosom, voditelj Tomaž Gerden s sogovorniki. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Boštjan Udovič, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dan po zaključku Dnevov komedije v Celju in dva tedna pred Tednom slovenske drame v Kranju bomo s poznavalci in odločevalci razpravljali o usodi gledaliških festivalov pri nas, izzivih gledališč in vlogi komedije v sodobni družbi. Celjska dvorana je med festivalom vedno polno zasedena, tudi za tradicionalno kranjsko prireditev je veliko zanimanja, a za preboj na višjo raven bi – kot pravijo organizatorji – potrebovali tudi konkretnejšo podporo države. O merilih in usmeritvah ministrstva, vlogi občin, modelih financiranja in upravljanja gledališč ter drugih izzivih voditelj Matija Mastnakom s sogovorniki. Gostje: Miha Golob, upravnik Slovenskega ljudskega gledališča Celje; Jure Novak, direktor Prešernovega gledališča Kranj; Kim Komljanec, svetovalka ministrice za kulturo.
Že drugi teden zapored so pri nas v ospredju pozornosti tuja vlaganja. Prejšnji teden ustavitev proizvodnje v razvpiti Magni, zdaj najava 400 milijonske naložbe Leka v Lendavi. Napetosti ostajajo velike tudi zaradi priprav na reforme. V tej luči komentiramo delne dogovore glede plačnih pogajanj v šolstvu in zdravstvu. Ocenjujemo tudi posledice razveljavitve zakona o odškodninah za prizadete v bančni sanaciji. Na mednarodnem parketu med drugim spremljamo oživljanje ameriško-evropskega zavezništva proti Kitajski. Kritični pregled tedna ta petek z Majo Derčar.
Z evropskim zelenim dogovorom in drugimi akti so se članice Evropske unije zavezale tudi k zmanjšanju izpustov iz prometa sektorja oziroma prehodu na podnebno nevtralnost do leta 2050. V tej luči je vlada pripravila predlog Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva, s katerim želi vzpostaviti goste javno dostopne mreže polnilnic po državi in povečati delež vozil na elektriko in druga alternativna goriva. Med novostmi predvideva vzpostavitev javne gospodarske službe in letno dajatev tudi za uporabo električnih vozil. Ti načrti odpirajo številna vprašanja. Kakšna je trenutno mreža polnilnic? Kako uresničljiv je cilj, da bi imeli v Sloveniji do leta 2030 200.000 vozil na električni pogon? Ali je električno omrežje prilagojeno občutno večji uporabi električnih avtomobilov? Kako bomo morali na dolgi rok spremeniti naše navade glede mobilnosti, da bomo omejili izpuste toplogrednih plinov in porabo energije? Kaj za naše prilagajanje pomeni odložitev odločanja o prepovedi novih vozil z motorji na fosilna goriva po letu 2035? O vsem tem voditelj Jure Čepin s sogovorniki. Gostje: Darko Trajanov, generalni direktor Direktorata za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo; Andrej Brglez, predsednik Avto-moto zveze Slovenije, AMZS; Alan Orlič, društvo e-Mobilnost Slovenija.
Je enakopravnost spolov v vrhu slovenskih podjetjih zagotovljena? Na kakšen način bi jo lahko okrepili? Ali je v gospodarskih družbah z ženskim vodstvom ozračje drugačno, so morda v ospredju bolj mehke veščine ali je to le predsodek? Kaj nam prinaša nova evropska direktiva v zvezi s tem in kakšne so prednosti in pomanjkljivosti spolnih kvot? O vsem tem voditeljica Urška Jereb z gospodarstvenicami. Gostje: Vojka Ravbar, namestnica glavne izvršne direktorice v SKB banki; Medeja Lončar, direktorica družbe Siemens v Sloveniji; Tina Novak Kač, partnerka v družbi za iskanje kadrov Competo; Sarah Jezernik Konovšek, predsednica sekcije managerk pri Združenju manager; Maja Fesel Kamenik, psihologinja in magistrica managmenta.
Vrednost opravljenih gradbenih del je lani zrasla za tretjino. Deloma so k temu prispevale tudi višje cene materialov in energentov, a sistemskih rešitev o tem, kako vračunati podražitve, ni. Je pred gradbeništvom res nekaj zahtevnih let? Je panoga res na poti ohlajanja, ko se bodo vlaganja v gradbene projekte zmanjšala? Nihanja v investicijah so pogubna tako za gradbeništvo kot za celotno gospodarstvo, saj je ta panoga eden najmočnejših motorjev gospodarske rasti. Kako bo z zlatim investicijskim pravilom? Kako bodo gradbinci reševali izzive na trgu dela, povezane s pomanjkanjem delavcev, in v kakšni kondiciji je slovenska operativa? O vsem tem v Studiu ob 17.00 voditeljica Alenka Terlep s sogovorniki. Gostje: Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije; Zoran Simčič, predsednik Sekcije gradbincev pri Obrtni zbornici Slovenije; Boris Sapač, član uprave Pomgrad; Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah, največji letošnji zimskošportni dogodek pri nas, je prineslo vrhunske uspehe naših športnikov na eni strani, na drugi pa nejevoljo zaradi visokih cen in posledično pogosto praznih tribun. V Planici je v 11-ih dneh nastopilo približno 2 tisoč športnikov iz 64-ih držav, organizatorji so našteli 63 tisoč gledalcev. Kako uspešno je bilo prvenstvo z organizacijskega, športnega, promocijskega in turističnega vidika? Kje smo bili najboljši in iz katerih napak smo se učili? Inventura nordijskega prvenstva s prizorišča v Planici voditelj Dare Rupar in sogovorniki. Gostje: Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije; Tomaž Šušteršič, generalni sekretar Organizacijskega komiteja Planica 2023; Vesna Fabjan, vodja panoge v teku na smučeh; Gorazd Pogorelčnik je vodja panoge za skoke in nordijsko kombinacijo.
Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí, ki poudarja, da na omejenem planetu z omejenimi viri ne moremo imeti nenehne rasti prebivalstva in proizvodnje? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrasti uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo? O tem v ponovitvi pogovora voditeljice Špele Novak s sogovorniki. Gostje: dr. Janez Potočnik, sopredsednik Mednarodnega foruma za vire; Ajda Pistotnik, ustanoviteljica razvojnega možganskega trusta Policy Lab in članica Strateškega sveta za gospodarstvo pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; dr. Lidija Živčič iz organizacije Focus – društvo za sonaraven razvoj; dr. Sašo Polanec, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; dr. Mitja Žagar, znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in na Univerzi na Primorskem.
Naš življenjski prostor vse bolj naseljujejo različne povezane pametne naprave. Te zaznavajo okolje, v katerem se nahajajo, in delujejo glede na spremembe v njem. Pametna mesta in pametne skupnosti prihodnosti naj bi nam z množico takšnih povezanih naprav zagotavljala boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Kakšni so načrti Evropske unije, kako pametna so danes slovenska mesta, ali lahko zaupamo avtomatiziranim sistemom in kaj se dogaja z osebnimi podatki? O vsem tem voditeljica Urška Henigman z gosti. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; Tomaž Lanišek, vodja Sektorja za razvoj in pametno mesto na Mestni občini Kranj; Domen Savič, direktor Zavoda Državljan D.
Stanovanjski fond v državi se stara. Zemljišča za graditev so praviloma izredno draga. Država ne namenja sistemskih virov za graditev dostopnih najemnih stanovanj. Bivanjskim stiskam se tako rekoč čez cesto smeji razbohoteni nepremičninski luksuz. Vlada je predstavila načrte za graditev javnih najemnih stanovanj. Vprašanje je, ali imajo ti res kaj skupnega z avstrijskim modelom, po katerem naj bi se zgledovali. Večja sredstva iz proračuna se obetajo šele po letu 2026, kaj pa do takrat? Nevladne organizacije vladi očitajo pomanjkanje ambicioznosti in odstop od napovedanih ciljev. O stanovanjski politiki voditeljica Maja Derčar in predstavniki ministrstev, stanovanjskega sklada in nevladnega sektorja. Gostje: Aleksander Nagode, Ministrstvo za finance; Klemen Ploštajner, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Črtomir Remec, Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Maša Hawlina, Zadrugator.
Nam bo pokojninska reforma, ki jo pripravlja vlada, zagotovila varno starost? Na ta odgovor bo treba še počakati. Že zdaj pa je jasno, da samo odmerjene pokojnine iz obveznega zavarovanja za brezskrben pogled v čas po upokojitvi ne bodo dovolj. Kako okrepiti dolgoročne pokojninske prihranke z dodatnim varčevanjem, v drugem in za zdaj še premalo razvitem tretjem stebru? Kakšne so razmere na kapitalskih trgih, ki krojijo naše bodoče donose? Ali oziroma kako bi lahko država spodbudila te oblike vlaganj? So tudi tu potrebne posodobitve? O vsem tem voditeljica Urška Jereb s sogovorniki. Gostje: Janez Kranjc, predsednik uprave Prve pokojninske družbe; Peter Krassnig, član uprave Triglav pokojnine; Karl Lipnik, ekonomist in analitik časnika Delo.
Kako globoko je pred letom dni začeta surova vojna v Ukrajini razdejala to državo, Evropo in geopolitična razmerja? Bo rane kdaj mogoče zares zaceliti? To so vprašanja, ki so prevladovala na Zahodu v teh dneh pred obletnico ruskega napada. V oddaji ocenjujemo gospodarsko škodo pri nas in izpostavljamo energetiko, kjer elektrika vse bolj izrinja plin. Predstavljamo vladne načrte za lažjo graditev sončnih in vetrnih elektrarn ter za spodbujanje električnih vozil. Spremljamo plačna pogajanja v javnem sektorju in nadaljevanje agonije na RTV Slovenija zaradi sklepa ustavnega sodišča o zadržanju izvajanja nove zakonodaje. S ponosom spremljamo nordijsko prvenstvo v Planici in navijamo za najboljše filme na Berlinalu. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.
Vojna v Ukrajini, ruski napad se je začel 24. februarja lani, je povzročila globoke rane in gorje ukrajinskemu narodu, ki ima nedvoumno pravico živeti v svoji suvereni in ozemeljsko celoviti državi. Vojna je tako ukrajinski kot ruski strani zadala hude izgube, hkrati pa je povzročila humanitarno, energetsko in okoljsko razdejanje. Kaj so značilnosti največje zaostritve na stari celini po drugi svetovni vojni in zakaj vojni na vratih Evropske unije še ni videti konca, v tokratnem Studiu ob 17.00 z voditeljem Mihom Lamprehtom. Gostje so strokovnjakinja za obrambno in varnostno politiko dr. Jelena Juvan, analitik dr. Denis Mancevič, diplomat in državni sekretar dr. Andrej Benedejčič ter dopisnika dr. Andrej Stopar in Vlasta Jeseničnik.
Število bolnikov v dolgotrajni bolniški odsotnosti skokovito narašča. Leta 2015 je bilo v dolgotrajnem staležu 19 tisoč oseb, lani že 33 tisoč. Absentizem je ena največjih težav slovenskega zdravstva. Rekorder prihaja neuradno s Koroške, mesečno pa na dolgotrajni bolniški odsotnosti dobi več kot 22 tisoč evrov. Absentizem siromaši zdravstveno blagajno, gospodarstvo je v krču, družba drvi v izgorelost. V tujini je to že najpogostejši vzrok za dolgotrajno bolniško odsotnost, tudi Slovenija gre v to smer. A rešitve za absentizem so, to kažejo tudi slovenski primeri. Na predvečer obravnave na strateškem svetu za zdravstvo, bo o ukrepih za obvladovanje zdravstvenega absentizma razpravljali voditeljica Metka Pirc s sogovorniki v studiu.
Neveljaven email naslov