Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


23.03.2020

Evropsko gospodarstvo je zastalo, napovedani so rekordni svežnji pomoči

Evropsko gospodarstvo se je zaradi koronavirusa tako rekoč ustavilo. Evropska centralna banka in Evropska unija skušata omiliti največjo gospodarsko tragedijo po 2. svetovni vojni z roko v roki med monetarno in fiskalno politiko. O razmerah v gospodarstvu in ukrepih, tudi v finančnem sektorju – bankah, zavarovalnicah, borzi – v Studiu ob 17ih Urška Jereb in sogovorniki. V etru, na spletu in v podkastu! Predvideni gostje: – Marko Pahor, profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani - Kruno Abramovič, predsednik uprave NLB Skladi – Uroš Čufer, nekdanji finančni minister – Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije (posnet pogovor) – Peter Ješovnik, državni sekretar na Ministrstvu za finance (posnet pogovor).


20.03.2020

Šport v karanteni

Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.


19.03.2020

Okuženi planet

Razsežnost širitve novega koronavirusa v Evropi še ni dosegla vrhunca. Ne v Italiji, po kateri je pandemija udarila najmočneje, kaj šele v drugih evropskih državah, kamor se kriza seli s tednom ali dvema zamika. A medtem ko se svet šele pripravlja na najhujše, se na Kitajskem, od koder je virus začel svojo globalno pot, življenje počasi vrača v stare tirnice. Kaj se lahko naučimo iz kitajskega primera, se ob izbruhih na različnih koncih sveta pojavljajo enaki vzorci? Kako so ukrepali na posameznih koncih in kakšni so učinki ukrepov? V Studiu ob 17-ih o tem z informacijami iz prve roke, avtor Luka Robida, naši dopisniki in drugi izbrani gostje.


18.03.2020

Epidemija in kultura. Kako se s tem spoprijemajo kulturne ustanove in ustvarjalci.

Korona virus je spremenil naša življenja tudi na področju kulture. O tej spremembi, težavah, izzivih in možnih odgovorih na vprašanje 'kako naprej', smo govorili v tokratnem Studiu ob 17-ih. Kaj čaka velike kulturne ustanove in kako brezupen je položaj samozaposlenih v kulturi? Voditelj Marko Golja se je o tem pogovarjal z direktorjem Slovenskega narodnega gledališča Maribor Danilom Roškerjem, pobudnico Apela Vladi Republike Slovenije za pomoč samozaposlenim zaradi posledic epidemije koronavirusa Majo Megla in podpredsednikom Asociacije Urošem Vebrom.


17.03.2020

Zdravstvo v najhujši krizi

Širjenje koronavirusa je močno prizadelo zdravstvo. Delo je zelo spremenjeno, odpovedani so vsi nenujni pregledi in posegi, mrzlično se zbira zaščitna oprema in respiratorji, pripravljajo dodatne kapacitete za okužene s težkim potekom bolezni, aktivirani so vsi zaposleni in marsikje je že čutiti preobremenjenost. Kakšna je organizacija dela v vašem kraju, kakšna so navodila bolnikom, kaj se odpoveduje in kaj ne, kako so bolnišnice in zdravstveni domovi pripravljeni … Vse lokalne informacije na enem mestu s Snežano Ilijaš in našimi dopisniki.


16.03.2020

Nova vlada in ukrepi za blažitev krize

Dobavne verige so motene, evropske države zapirajo meje, negativni vplivi na gospodarstvo se kopičijo. Država hiti z napovedjo spodbud za podjetja in posameznike. Bodo te zadostne, pravočasne, ustrezne? Ali drsimo v recesijo, se nam obeta globalni krč, lahko spodbude zaustavijo takšen razvoj dogodkov in bo sledilo okrevanje v drugi polovici leta? O ukrepih vlade za blažitev posledic krize Zdenka Bakalar s strokovnjaki v Studiu ob 17-ih.


13.03.2020

Koronavirus in preskrba s hrano

Po prvih zavrnitvah izvoza mleka v Italijo, ki je v karanteni, je jasno, da posledice korona virusa lahko prizadenejo tudi agroživilske verige. Trenutno preskrba s hrano ni motena in kmetijsko ministrstvo skupaj s členi verige pripravlja ukrepe, da bi tako ostalo tudi v primeru dalj časa trajajočih izrednih razmer. Kakšne ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa so uvedli agroživilskih podjetjih? Bo to vodilo v večjo samooskrbo? O tem Jernejka Drolec in gosti: - Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; - Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij; - Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije; - Mariča Lah, Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije; - Aleš Kuhar, agrarni ekonomist iz Biotehniške fakultete.


12.03.2020

Razglašena epidemija, koronavirus zapira vrata šol

Tudi Slovenija se pridružuje več kot 20-im državam, v katerih so zaradi koronavirusa zaprte vzgojno-izobraževalne ustanove. V zvezi s tem se odpirajo številna vprašanja. Starše, učitelje, ravnatelje zanima, kako naj ukrepajo in kakšne bodo posledice. Kako bo na primer z maturo oziroma pripravami nanjo? O sprejetih odločitvah, navodilih in priporočilih bomo govorili v tokratni oddaji. Špela Šebenik bo gostila ministra za šolstvo ter predstavnike staršev, učiteljev in šol. Gostje: - minister za šolstvo in šport Jernej Pikalo, - direktor Zavoda RS za šolstvo, Vinko Logaj, - predsednik Zveza aktivov svetov staršev Anton Meden - predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan.


11.03.2020

Kako urediti umetno inteligenco, da bo korist in ne grožnja ljudem

Razvoj umetne inteligence obljublja večjo energetsko učinkovitost, boljšo varnost in udobnejše življenje. Tako nas prepričujejo tehnološki velikani, med katerimi pa ni evropskih. To je treba spremeniti, je te dni v digitalno strategijo zapisala Evropska komisija, pa tudi, da mora imeti digitalna preobrazba pozitivne učinke na ljudi. Kako regulirati razvoj umetne inteligence, da bo orodje in ne orožje homo sapiensa v 21. stoletju? O vlogi Evropske unije pri tem, globalnih smernicah in mestu Slovenije pri vsem tem Urška Henigman in gosti Studia ob sedemnajstih: – dr. Dunja Mladenić, vodja Laboratorija za umetno inteligenco na Institutu Jožef Stefan, – dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu, in – glasnik digitalnih tehnologij Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan.


10.03.2020

Nevarni in plastični odpadki postajajo okoljske bombe

Po odločitvi gradbene inšpekcije, da so Kemisovi po požaru obnovljeni objekti črna gradnja, bo morala vrhniška družba za krajše ali daljše obdobje zapreti vrata, ob tem pa se bo že tretjič zgodilo, da se bodo nevarni odpadki kopičili v komunalah in zbirnih centrih. Edino podjetje, ki se z njihovim prevzemom še ukvarja, namreč nima zadostnih zmogljivosti, v njem pa je lani tudi dvakrat gorelo. Prav tako se kopiči odpadna embalaža, ki jo pristojne družbe prevzemajo z zamudo in v premajhnih količinah. O tem, kakšne rešitve načrtujemo glede nevarnih in nenevarnih odpadkov in kako – poleg sežiga – jih je mogoče še uporabiti, v današnji oddaji. Voditeljica Erna Strniša, s terena dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus ter gostje v studiu: - Tanja Bolte, direktorica direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor - Marko Zidanšek, direktor javnega podjetja za ravnanje z odpadki Simbio - Gašper Gantar, direktor Visoke šole za varstvo okolja.


09.03.2020

Ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa

Po potrditvi prvih primerov okužb z novim koronavirusom v Sloveniji so pristojni v soboto odredili prepoved prireditev v zaprtih prostorih za več kot 500 ljudi in sprejeli niz drugih ukrepov in priporočil. Te so sproti prilagajali razvoju dogodkov, tveganje za okužbo so na zdravstvenem ministrstvu ocenili kot zelo visoko in napovedali sejo sveta za nacionalno varnost. O konkretnih ukrepih, ravnanju v različnih situacijah in posledicah bomo govorili v tokratnem Studiu ob 17ih z voditeljico Heleno Lovinčič.


06.03.2020

Oglasni panoji ob cestah in ulicah vznemirjajo

Slovensko krajino so preplavili oglasni panoji, s katerimi nam ponudniki skoraj že na vsakem koraku skušajo pokazati, kaj ponujajo. Ko poslušamo radio, gledamo televizijo ali smo na svetovnem spletu, oglase lahko preskočimo, jih zapremo, a ko zapustimo dom, jim v javnem prostoru le stežka ubežimo. Zaradi oglasnih panojev slovenska krajina ni več to, kar je bila. V tokratni oddaji nas med drugim zanima, kdo je odgovoren za vse več oglasnih panojev, kako se po občinah soočajo s tem problemom in kako ti ogrožajo prometno varnost? Voditeljica Simeona Rogelj odgovore išče s štirimi gostjami. Gostje: - generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor Barbara Radovan, - mag. Nataša Kovše iz Službe za upravljanje s prometom in prometno varnostjo pri DARS-u, - krajinska arhitektka Darja Matjašec iz Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete in - vodja oddelka za okolje in prostor na Občini Škofja Loka Tatjana Bernik.


05.03.2020

Migracije znova v ospredju mednarodne politike

Turški predsednik Erdogan je nedavno naznanil, da je Turčija sirskim beguncem odprla vrata v Evropo. Kot razloga je navedel preveliko število beguncev v Turčiji in humanitarno krizo v sirski pokrajini Idlib. Proti meji z Grčijo se je takoj odpravilo več deset tisoč ljudi. O razmerah na grško-turški meji, o pripravljenosti balkanskih držav in Slovenije na morebiten prihod večjega števila migrantov in o odzivu Evropske unije voditelj Blaž Ermenc z našimi dopisniki in gosti v studiu. Gostje: - Marko Lovec, Fakulteta za družbene vede, - Anton Travner, Inštitut DCAF Ljubljana, - Jelko Kacin, Ministrstvo za zunanje zadeve, - Lado Bradač, Ministrstvo za notranje zadeve.


04.03.2020

Po volilnem supertorku v Združenih državah Amerike

Supertorek ali volitve kandidata za predsedniško nominacijo demokratov v kar 14 ameriških zveznih državah nakazujejo usmeritev demokratske kampanje v boju za položaj predsednika Združenih držav Amerike. Kdo so favoriti supertorka, kdo je najsprejemljivejši kandidat za demokratske volivce in kdo se lahko enakovredno poda v tekmo s predsednikom Donaldom Trumpom? O tem voditeljica Sandra Krišelj z dopisnikom Andrejem Stoparjem in gosti. Gosti: – nekdanji zunanji minister in veleposlanik v Združenih državah Dimitrij Rupel, – nekdanja dopisnica iz Združenih držav in urednica Metine liste Nataša Briški, – nekdanji dopisnik iz Združenih držav Edvard Žitnik.


03.03.2020

Državni zbor o mandatarju za sestavo nove vlade

Le dober mesec po odstopu Marjana Šarca s funkcije predsednika vlade, državni zbor danes odloča o tem, ali bo Janez Janša tretjič dobil priložnost za vodenje vlade. SDS tokrat koalicijo sestavlja še s tremi strankami N.Si, SMC in Desus-om. Glasov naj bi bilo dovolj. Danes bo storjen prvi korak, kateri bodo naslednji in kdaj bomo dobili novo vlado? Dogajanja v parlamentu bomo spremljali in komentirali z našimi poročevalci iz državnega zbora in komentatorji v studiu. Gostje: - ustavni pravnik dr. Igor Kaučič s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič - politični analitik Andraž Zorko.


02.03.2020

Kako (ne)pravično je slovensko šolstvo

Mladi s slabšim socialno-ekonomskim statusom so izpostavljeni večjemu tveganju za slabše učne dosežke in manjše možnosti za prehod v zahtevnejše izobraževalne programe. Raziskave vedno znova potrjujejo, da so ocene in dosežki na nacionalnem preverjanju znanja ali maturi odvisni od okolja, iz katerega izvira učenec, zato se sprašujemo, kako pravičen je naš šolski sistem. Strokovnjaki poudarjajo, da sta za učinkovito šolstvo pomembni tako kakovost kot pravičnost. Kaj to sploh je, zakaj je pomembno, da o tem govorimo, in kako zagotoviti bolj pravično šolstvo? Odgovore iščejo voditeljica Špela Šebenik in gostje v studiu: - državna sekretarka Martina Vuk iz MIZŠ, - svetovalna delavka na OŠ Podbočje, Alenka Košak, - direktor RIC-a, dr. Darko Zupanc, - dr. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta, - Marjeta Doupona, Familiylab.


28.02.2020

Kam z odpadki?

Težave z odpadki postajajo vse hujše in odpirajo številna vprašanja o učinkovitosti države na tem področju. Kritike zadevajo predvsem odsotnost celovite in resne strategije ravnanja z odpadki, oprijemljive načrte za zmanjšanje izpustov v okolje, vse glasnejša so opozorila zdravstvene stroke in naravovarstvenikov na nevarnosti sežiga, predvsem pa sosežiga odpadkov v pečeh cementarne ali termoelektrarne. O tem, kje in kako iskati rešitve brez še večjega obremenjevanja okolja in zdravja ljudi, bodo govorili Valter Pregelj in gosti Studia ob 17-ih: - Metoda Dodič Fikfak, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani; - Tanja Boljte, generalna direktorica Direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, - izr. prof. dr. Andrej Senegačnik, fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, in - Uroš Macerl, društvo Eko krog.


27.02.2020

Kaj je dejansko prinesel dvig minimalne plače

Minimalna plača po novem je bila prvič izplačana v tem mesecu. S prvim januarjem se je z dotedanjih 886 evrov zvišala na 940 evrov bruto. Poleg tega v ta znesek po novem niso več vključeni dodatki – te morajo delodajalci plačati posebej. So bile minimalne plače izplačane pravilno? Kakšne so in bodo posledice zvišanja minimalne plače? O vsem tem Urška Valjavec in gosti v studiu: - glavni inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za delo Jadranko Grlič; - predsednica Zveze svobodnih sindikatov Lidija Jerkič; - generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc; - redni profesor in raziskovalec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Marko Pahor


26.02.2020

SDS, SMC, NSi in Desus podpisale koalicijsko pogodbo, 14. vlado naj bi vodil Janez Janša, ministrski resorji razdeljeni

Kaj pomenijo programske usmeritve, ki jih je četverica strank zapisala v koalicijsko pogodbo? Med drugim se nanašajo na demografski sklad in urad, več najemnih stanovanj, zvišanje povprečnine občinam, spremembe glede projekta drugi tir in uvajanje vojaškega roka. Kako so razdelili ministrstva in kdo jih utegne voditi, kaj so prihodnji koraki? O vsem tem voditelj Aleš Kocjan z gosti in radijskimi komentatorji.


25.02.2020

Pustovanja, karnevali in druga praznovanja

Po tednu pustnega rajanja in norčij, ko smo se pri izboru in izdelavi mask prepustili domišljiji, ustvarjalnosti in inovativnosti, bomo pust na pepelnično sredo tudi pokopali, ponekod to storijo že dan prej. Slovenija ima bogato pustno dediščino, ta se ohranja s številnimi lokalnimi pustovanji. V tokratnem Studiu ob 17.00 govorimo o tem, kako karnevali in pustna tradicija prispevajo k naši identiteti, odnosu med ruralnim in urbanim, med tradicijo in inovacijo, med profesionalnostjo in amaterizmom ter navsezadnje tudi, kako turizem sodeluje pri ohranjanju tradicije, navad in šeg oziroma ustvarjanju novega, všečnega, tudi spektakla. O tem voditeljica Tina Lamovšek in gostje: – etnologinja doktorica Nena Židov, kustosinja v Slovenskem etnološkem muzeju, – etnolog, izr. prof. dr. Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, – etnolog in kulturni antropolog, izr. prof. dr. Peter Simonič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, ki se bo oglašal iz našega mariborskega studia, – Neja Petek iz agencije za razvoj komunikacije v turizmu Nea Culpa, specializirane za kulturni turizem.


Stran 58 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov