Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


06.06.2019

Pobuda treh morij

Slovenija je po dolgem času spet v središču diplomatskega dogajanja. V okviru srečanja Pobude treh morij je pri nas devet predsednikov držav in več sto gospodarstvenikov. Pobuda, ki je nastala, da bi zmanjšali energetsko odvisnost srednjeevropskih držav od Rusije, je na razpotju: ali naj ohrani obliko političnega foruma ali naj se institucionalizira, ali naj se obdrži v srednjeevropskem okviru ali naj sprejme medse tudi zahodne države. Kako na pobudo gledajo v Washingtonu in kako v Bruslju? O vsem tem v Studiu ob 17.00, tokrat bo z vami Marjan Vešligaj.


05.06.2019

Prometna varnost

Skoraj sto ljudi na leto umre v prometnih nesrečah. Eden od najpogostejših krivcev za najhujše prometne nesreče je še vedno alkohol. Kako izboljšati prometno varnost in preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola? Kaj bi pridobili z znižanjem dovoljene stopnje alkohola v krvi? Kakšni naj bodo sistemski ukrepi? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih.


04.06.2019

Škoda na sadju in vrtninah

Majske izdatne padavine, obilica vlage in nizke temperature so povzročile veliko škode po vsej državi, ogrozile so koruzo in vrtnine. Češenj, ki so pomemben vir dohodka vipavskih in briških pridelovalcev, je veliko manj kot druga leta, zgodnjih sort tako rekoč nič.


03.06.2019

Energetska prihodnost Slovenije

Opredeliti je treba cilje, s katerimi bi Slovenija v prihodnjih desetletjih dosegla ogljično nevtralnost. Soglasja politike, stroke in javnosti ni in naložbe v energetiki stojijo. Zelena politična opcija na evropskih volitvah ni vzbudila zanimanja državljanov, tudi v domačem parlamentu je s tem imenom že dolgo ni, bodo pa poslanci prisiljeni več časa nameniti okoljskim temam. Na drugi strani se doma in po svetu prebujajo civilnodružbena gibanja, ki opozarjajo, da zmanjkuje časa. O tem v Studiu ob 17-ih z Erno Strniša.


31.05.2019

Prometna strategija

Bomo v prihodnjih letih več denarja vlagali v ceste ali v železnice? In kakšni so načrti s preobremenjeno Ljubljano in avtocestnim obročem okrog nje, ki je iz dneva v dan bolj na robu zmogljivosti, a ga, kot kaže, še več let ne bodo razširili? V Studiu ob 17-ih bomo med drugim govorili o tem, koliko denarja država na leto nameni večjim infrastrukturnim projektom in kakšni so njeni načrti reševanja vse hujših prometnih zastojev.


30.05.2019

Kritične razmere v socialnovarstvenih zavodih

Razmere na varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov so kritične: ti oddelki so prepolni, ljudem, ki bivajo tam v neprimernih razmerah, so kršene človekove pravice in dostojanstvo. Kljub dolgoletnim opozorilom se do zdaj ni nič premaknilo. Problem postaja vse bolj žgoč. Kako do izboljšav?


29.05.2019

Rusija na svetovnem prizorišču

Ob današnjem obisku ruskega zunanjega ministra Lavrova pri nas Studio ob 17-ih namenjamo prepletenim rusko-slovenskim odnosom, pa tudi vlogi Rusije na svetovnem prizorišču. Evropa glede politike do Rusije ni enotna, tudi kar zadeva vprašanje sankcij in gospodarskega sodelovanja.


28.05.2019

Novosti kmetijske zemljiške politike burijo duhove

Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah. Z več gosti, v obliki radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu z vami že več kot 40 let.


27.05.2019

Po Evropskih volitvah

Volivci so povedali svoje, izbrali novo sestavo Evropskega parlamenta in tako odločili, kdo naj v prihodnjih petih letih v njihovem imenu sooblikuje evropsko politiko. O slovenski izbiri osmerice evropskih poslank in poslancev, zmagovalcih, poražencih in presenečenjih, o morebitnih spremembah notranjepolitičnih razmerij in seveda o celostni podobi posodobljene evropske politične krajine se bo z gosti Studia ob 17.00 pogovarjal Luka Robida.


24.05.2019

Pred nami so prelomne evropske volitve

V članicah Evropske unije, tudi Združenem kraljestvu, so se začele volitve v Evropski parlament. Sprašujemo se, kako močna je povezava in kam gre, ali vzpon populizma in desnice pomeni njeno razpadanje in predvsem uveljavljanje nacionalnih interesov. Kaj je s temeljem Evrope, demokracijo in kaj se dogaja z levico? V oddaji tudi o tem, zakaj so tokratne volitve zgodovinske in ključne za prihodnost povezave.


23.05.2019

Ljubiteljska kultura

Ljubiteljska kultura je pravi družbeno-kulturni fenomen, saj v njej sodeluje kar 7 odstotkov prebivalcev. Ob kulturnem udejstvovanju predstavlja socialno mrežo, v kateri se ljudje povezujejo, bogatijo, pa tudi blažijo različne stiske. O njenih ustvarjalnih in socialnih vidikih v Tednu ljubiteljske kulture, ko se bo po slovenskem prostoru zvrstilo več kot tisoč dogodkov, tudi v Studiu ob 17ih voditelj Aleksander Čobec.


22.05.2019

Tretje soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Danes bo na Radiu Slovenija še zadnje soočenje parlamentarnih strank pred nedeljskimi Evropskimi volitvami. Zanimalo nas bo, kako varno se počutijo v Sloveniji in Evropi? Kako ublažiti posledice podnebnih sprememb? So za skupno varnostno in obrambno politiko? Kakšna naj bo vloga Evropske unije v svetu? O vsem tem na Prvem programu Radia Slovenija ob 17. uri. S Špelo Novak in Robertom Škrjancem.


21.05.2019

Vojaško vadišče Poček

Glede osrednjega vadišča Slovenske vojske na Počku predstavniki obrambnega ministrstva ter prebivalcev Postojne in Pivke ne najdejo skupnega jezika. Monitoring naj bi pokazal, da vojaška dejavnost skoraj nima vpliva na pitno vodo in okolje, toda tamkajšnja skupnost ne verjame – dvomi tudi o lokaciji nabiranja vzorcev. V oddaji bomo z obema stranema preverjali argumente, voditeljica bo Sabrina Mulec.


20.05.2019

Afera v Avstriji

Po škandalu, v katerega se je zapletel nekdanji predsednik avstrijske svobodnjaške stranke Heinz Christian Strache, bodo v Avstriji jeseni predčasne parlamentarne volitve. Mediji so objavili posnetek, ko je v zameno za politično podporo obljubljal pogodbe z vlado. Kdo mu je nastavil past in zakaj? Koga bo afera največ stala? Kako bo afera vplivala na evropske volitve in izid parlamentarnih volitev ? O tem z gosti v današnjem Studiu ob sedemnajstih


17.05.2019

Pokojninski sistem in dostojna starost

Kako do dostojnih pokojnin in vzdržne pokojninske blagajne, je to sploh mogoče? Danes več kot 140 tisoč upokojencev prejema pokojnino, nižjo od 600 evrov. Kako preživijo? Ima revščina ženski obraz, saj je največ revščine med starejšimi ženskami ? V oddaji o tem, kako živijo upokojenci, kje so rešitve in ne nazadnje, kako na pokojninski sistem gledajo mladi.


16.05.2019

Družinski zdravniki

Vlada je sprejela aneks k splošnemu dogovoru, ki mejo za odklanjanje novih bolnikov postavlja pri 1895 glavarinskih količnikih, kar naj bi dolgoročno rešilo preobremenjenost družinskih zdravnikov. Bodo ti zdaj v Kranju, Mariboru, Celju in še kje preklicali odpovedi delovnih razmerjih, kako so zadovoljni z rešitvijo in kaj bo normativ pomenil za bolnike in dostopnost do zdravnikov?


15.05.2019

Drugo soočenje pred volitvami v Evropski parlament

Drugo soočenje pred Evropskimi volitvami, tokrat so v studiu predstavniki neparlamentarnih strank ter liste volivk in volivcev. Kje v trikotniku migracije-varnost-demografija je Slovenija? Kje je Slovenija, ko gre za delovanje v evropskih ustanovah? In nenazadnje – kje je Slovenija, ko gre za ključna okoljska vprašanja?


14.05.2019

Cepiti se ali ne ?

Cepiti se ali ne cepiti se? Mnenja na tem področju so zelo deljena. Čeprav se z dovolj visoko precepljenostjo zagotavlja kolektivno imunost, nekateri starši odklanjajo cepljenje. Ravno dvom o tem Svetovna zdravstvena organizacija uvršča med 10 največjih groženj svetovnega javnega zdravstva v tem letu. Kako prepričati dvomljivce oziroma nasprotnike? Zakaj nekatere države napovedujejo ukrepe proti staršem otrok, ki niso cepljeni? O tem v oddaji Studio ob 17-ih z voditeljico Tino Lamovšek.


13.05.2019

Odstop od jedrskega sporazuma

Iran je leto po odstopu Združenih držav iz zgodovinskega jedrskega sporazuma začel zmanjševati svoje prostovoljne zaveze glede jedrskega programa, za začetek tudi glede obogatenega urana. Preostalih pet podpisnic je pozval, naj zagotovijo uresničevanje svojih zavez in se uprejo ameriškim naftnim pritiskom. Evropska unija je zavrnila iranski ultimat, o tem pa danes razpravljajo tudi evropski zunanji ministri. O tem, ali se tudi Evropa podreja ameriškemu izsiljevanju in kaj bo naslednji korak Združenih držav, v Studiu ob 17-ih z voditeljico Rajko Pervanje.


10.05.2019

50 let Radia Študent

Radio Študent že 50 let oddaja alternativni program. Radijska postaja, ki je nastala iz socialnih študentskih protestov, je imela pomembno vlogo v nastajanju civilne družbe in ob demokratizaciji. Radio Študent je ohranil kritično ost, je pa tudi medij, ki ponuja marsikatero alternativno vsebino in izuri številne mlade novinarke in novinarje. Voditelj Studia ob sedemnajstih bo tokrat Tomaž Gerden.


Stran 68 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov