Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


11.04.2019

Kitajska nova svilna pot

V Hrvaškem Dubrovniku poteka vrh držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske, pobuda 16 + 1 je povezana s kitajskim infrastrukturnim projektom stoletja: nove svilne poti. Ob političnem srečanju poteka tudi poslovni forum. V odnosih s Kitajsko se je Evropska unija znašla med ameriškim stališčem »kdor ni z nami, je proti nam«, kitajsko pobudo gospodarskega povezovanja »En pas, ena pot«, s katero naj bi uveljavljala tudi geostrateške interese, in notranjim nesoglasjem med državami članicami. Je Kitajska le gospodarska tekmica ali predstavlja tudi varnostno grožnjo?


10.04.2019

Skupni evropski prehranski trg

V tokratni oddaji o skupnih evropskih pridobitvah – tokrat na kmetijskem in prehranskem področju. Kupci smo na skupnem trgu Unije pridobili široko izbiro, a hkrati več cenene hrane iz tujine, pa dvojno kakovost pod isto blagovno znamko. Spomnimo se afere s poljskim mesom: ob tem v tujino izvažamo goveje meso najboljše kakovosti. Je prehranski sektor sploh izkoristil možnosti, ki jih ponuja povečan skupni trg? Sprašujemo ali se lokalna pridelava izgublja in kako se v tej veliki izbiri znajdemo kupci.


09.04.2019

Maturantom in ljubiteljem literature

Za letošnje maturante in vse ljubitelje dobre literature pripravljamo pregled letošnjih obveznih knjig in podajamo praktične nasvete za pisanje eseja. Tokrat se bomo z dijaki in profesorico slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane poglobili v romaneskni prvenec Maje Haderlap z naslovom »Angel pozabe«. Koroška pisateljica in pesnica je v njem ubesedila spomine svoje babice in očeta na obdobje druge svetovne vojne ter nacizma, ki je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. Več o spominih slovenske manjšine v Avstriji, posledicah, ki jih nosijo še danes in življenjski filozofiji pripovedi.


08.04.2019

Položaj Romov

Ob svetovnem dnevu Romov bomo vzeli pod drobnogled njihovo izobraževanje. Kljub prizadevanjem in denarju za ta namen še vedno ne moremo govoriti o uspešnem vključevanju Romov v vzgojo in izobraževanje. V večini primerov gre za projektne aktivnosti, ki so prinesle določene izboljšave, niso pa sorazmerne s finančnim vložkom. Težave torej kljub možnostim ostajajo: velik osip v osnovnih šolah, neobiskovanje vrtca in neznanje jezika. Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi uspešno vključili romske otroke v vzgojno-izobraževalne procese, ki bodo v veliki meri vplivali na njihovo prihodnost? Gosti: Martina Vuk, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Samanta Baranja, projekt Skupaj za znanje, Darja Brezovar, ravnateljica osnovne šole Bršljin Novo mesto, Anja Medle, vzgojiteljica vrtca Pikapolonica v naselju Brezje v Novem mestu in Blaž Kovač iz nevladne organizacije Amnesty International. Avtorica Enisa Brizani


05.04.2019

Pripravljenost slovenske vojske

Letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske za lani se po pričakovanjih ne razlikuje bistveno od prejšnjih dveh, ko je vojska dobila negativno oceno za pripravljenost za delovanje v vojni. Številni razlog za to vidijo v pomanjkanju denarja, vse bolj pa v ospredje stopa dejstvo, da nismo sposobni zagotoviti dovolj kadra in da bo treba razmišljati tudi o zmanjšanju stalne sestave. Težava pa ostaja opremljenost vojske. Stanje v vojski prvič pojasnjuje načelnica generalštaba Alenka Ermenc.


04.04.2019

Transmaščobe na zatožni klopi

Rogljički, piškoti, napolitanke, slani prigrizki, jušni koncentrati, vnaprej pripravljene jedi in podobna živila bodo v prihodnje spremenjeni. Od nedelje bodo na 100 gramov maščob vsebovali največ 2 grama transmaščobnih kislin, škodljivih za zdravje. So trgovci, gostinci in proizvajalci pripravljeni? Kaj se bo zgodilo, če bo takšen izdelek vseboval preseženo vrednost teh snovi? Imamo kupci sploh možnost sami preveriti, koliko transmaščobnih kislin vsebuje živilo?


03.04.2019

Kmetje ob Dravi še vedno terjajo sanacijo

Poplave ob Dravi so samo od leta 2012 do danes povzročile za 45 milijonov evrov škode na kmetijskih površinah. Posledice poplavljanja lani jeseni so vidne še danes, zato kmetje stopnjujejo pritisk na državo, naj uredi razmere. Kateri so vzroki za slabšo pretočnost Drave, koliko denarja je na voljo za sanacijo in katere so možne rešitve za obdelovalne površine neposredno ob rečni strugi.


02.04.2019

Direktiva o avtorskih pravicah

Sprejeta Direktiva o avtorskih pravicah, ki želi z novimi pravili na internetu imetnikom pravic zagotoviti zaščito ter primerna nadomestila za uporabo njihovih del, sproža številna vprašanja. Kdo bo služil, kdo plačal in kakšen internet bo za sabo pustil ta boj med spletnimi velikani in založniki? V oddaji o tem ali direktiva upošteva tudi interese ustvarjalcev in uporabnikov.


01.04.2019

Predsedniške volitve v Ukrajini

V 45-milijonski Ukrajini so na predsedniških volitvah izbirali med 40-imi kandidati. Ob dozdajšnjem predsedniku Petru Porošenku in nekdanji predsednici vlade Juliji Timošenko je največ pozornosti vzbudil komik, politični novinec Volodimir Zelenski, ki naj bi prepričal zlasti mlade. Izidi vzporednih volitev kažejo, da je zanj glasovalo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, za predsednika Petra Porošenka skoraj 18 odstotkov, za Julijo Timošenko pa dobrih 14 odstotkov. Ker nihče od kandidatov ni dobil 50-odstotne podpore, se bodo Ukrajinci 21-tega aprila znova odpravili na volišča. V oddaji o tem, kaj volitve, ob splošnem nezaupanju v oblast, pomenijo za prihodnost države, za njeno gospodarsko in varnostno naravnanost k Evropski uniji in Natu, zlasti pa za dvostranske odnose z veliko sosedo Rusijo. Avtor Miha Lampreht.


29.03.2019

15 let Slovenije v NATU

Severnoatlantsko zavezništvo bo čez nekaj dni zaznamovalo 70-letnico skupnega zagotavljanja varnosti svojim članicam. Slovenija je vstopila v NATO pred 15-imi leti, 29. marca 2004. V tokratni oddaji bomo govorili o prehojeni poti zavezništva, vlogi Slovenije v njem in varnostnih razmerah, v katerih deluje. Naša država je sicer glede na proračunski delež, ki ga namenja za obrambo, zdaj na repu članic, manjši delež za obrambo namenjajo le Španija, Belgija in Luksemburg.


28.03.2019

Premikanje ure

Uro bomo premaknili ta konec tedna in še nekajkrat. Evropski parlament je podprl konec premikanja ure v Evropski uniji leta 2021. Premikanje ure dvakrat letno povzroča zdravstvene težave ter povečuje tveganje za prometne in delovne nesreče. Čimprejšnjo odpravo prehajanja na poletni in zimski čas podpira tudi gospodarstvo, saj bi se s tem v logistiki in prometu znižali administrativni stroški in odpravila organizacijska zmeda. A spremembe morajo biti usklajene vsaj s sosednjimi državami, za kar si prizadeva tudi Slovenija, sicer bi se lahko zgodilo, da bi imeli pri nas na primer zimski čas, na Hrvaškem pa poletnega.


27.03.2019

Generacija 55 plus

Zakaj v Sloveniji več tisoč starejših od 55 let teče na maratonih in potuje po svetu, medtem ko se v službah počutijo nekoristne, stare in komaj čakajo na upokojitev? Iščemo odgovor na vprašanje, kako ohraniti starejše na delovnih mestih; uspešni podjetniki predstavljajo primere dobre prakse za motivacijo tako imenovane generacije 55 plus;svoje predloge imajo politični odločevalci, ljudje starejše generacije pa pripovedujejo o svojih izkušnjah.


26.03.2019

Kitajska nevarnost in priložnost

Kitajski je v obdobju ene generacije uspel preboj v ospredje svetovnih trendov. Ni naključje, da trgovinska vojna, ki jo je začela ameriška administracija, in svarila Zahoda pred praksami drugega največjega gospodarstva na svetu sovpadajo s kitajskim razvojem pete generacije mobilnega omrežja, umetne inteligence in avtonomnih vozil. Kitajska ima drzne načrte, ki jih uresničuje tudi na tujih tleh. Ali smo sredi tehnološke vojne s Kitajsko ? V oddaji o tem kaj počne Evropa v odnosu do Kitajske in kje v tej zgodbi je Slovenija.


25.03.2019

70 let Inštituta Jožef Štefan

Inštitut Jožefa Štefana, naša slovita znanstveno-raziskovalna institucija, že 70 let svojega delovanja presega meje mogočega; kateri so njeni največji dosežki, v današnji oddaji - pa tudi o tem, v kakšnih razmerah danes delujejo najboljši raziskovalci. Slovenija je namreč vrhunskemu znanju naklonjena le na načelni ravni, ne pa tudi, ko gre za financiranje in konkretne strategije, ki bi krepile povezave med gospodarstvom in vrhunsko znanostjo. Z vidnimi raziskovalci Inštituta Jožefa Štefana voditeljica Nina Slaček.


22.03.2019

Na vrhu EU o brexitu

29. marec je zadnji dve leti veljal za datum izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, a vse kaže, da saga o brexitu dobiva novo poglavje. Sredi tedna je predsednica britanske vlade v Bruselj poslala predlog za preložitev datuma brexita do konca junija ter se nato ob hladnem odzivu evropskih voditeljev odpravila na dvodnevno zasedanje v evropsko prestolnico. V Bruslju so postavili nov odločilni datum za britansko izstopanje, to je 12. april. Do takrat še vedno obstajajo vse možnosti: dogovor o izstopu, o brexitu brez dogovora, o dolgi preložitvi datuma izstopa ali celo preklic brexita.


21.03.2019

Planica in njenih 5 desetletij

Letošnja Planica bo tudi v znamenju 50-letnice letalnice bratov Gorišek, na kateri je bilo v pol stoletja postavljenih 28 svetovnih rekordov. Do današnjega navdušenja množic je pripeljal začetni zanos peščice. Konstruktor letalnice Janez Gorišek meni, da pri poletih ne gre brez predanosti. V oddaji o spominih na Planico nekoč in njenem pomenu z gosti, katerih življenjska pot je tesno povezana z dolino skakalnic. Voditelj Matej Hrastar.


20.03.2019

Varovanje osebnih podatkov

Kako (ne)občutljivi smo Slovenci na odtekanje podatkov in kako varni sploh so ti v javnem in zasebnem sektorju? Smo se denimo kaj naučili iz primerov nepooblaščenih vpogledov v zdravstvene kartoteke v bolnišnicah in komu lahko pridejo prav ti podatki? V oddaji tudi o tem, kako bodo naši osebni podatki z novim zakonom o varstvu osebnih podatkov zavarovani v prihodnje.


19.03.2019

Trnova pot do plačnega sistema v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača v gospodarstvu naj bi bila leta 2025 2 tisoč evrov, tako je zapisala Gospodarska zbornica, ki je pripravila nov plačni sistem. Tega v gospodarstvu, v nasprotju z javnim sektorjem, kjer je sistem izoblikovan, ni. Celo več, že skoraj 15 let sploh ni niti splošne kolektivne pogodbe. Socialni partnerji začenjajo pogajanja za nov socialni sporazum in nov plačni model, kjer bo najbrž prvo vprašanje izhodišče Gospodarske zbornice: povečati plače, toda tako, da se masa zanje ne poveča. V oddaji soočamo delodajalce in sindikate.


18.03.2019

Zavarovane rastline

Na območju Boča in Boletine pri Ponikvi se je razcvetela občudovana velikonočnica, ki pa je ogrožena, tudi zaradi posegov v naravo in nedovoljenega trganja ali celo izkopavanja. V Sloveniji je na rdečem seznamu 727 rastlin, številne gorske. 120 let po zavarovanju planike in Blagajevega volčina so ogrožena številna rastišča. Niti gorska straža ne zadostuje. V oddaji o tem, kaj lahko skupaj storimo za ohranitev zavarovanih rastlin, ki postajajo vse bolj zanimive tudi za nedovoljeno trgovanje, kdo lahko prepreči njihovo plenjenje, ki je lahko tudi kaznivo dejanje in kakšne so dolgoročne posledice izgube posamičnih vrst.


15.03.2019

Množični protesti mladih

Ko je švedska dijakinja Greta Thunberg pred dobrega pol leta vsak petek namesto k pouku odšla pred parlament izrazit nestrinjanje s podnebno politiko, najbrž ni pričakovala, da bodo njeno dejanje nekoč posnemali mladi v več kot sto državah po vsem svetu. Množični podnebni protesti mladih tako dokazujejo izjemno veliko mobilizacijsko moč posameznika. Ni pa še jasno, ali lahko dosežejo tudi spremembe uradne podnebne politike. Kako se bodo na proteste odzvali odločevalci, kaj si imajo povedati mladi protestniki in uradni podnebni pogajalci, kdo, če sploh kdo, bo prej dosegel cilj radikalnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov? V oddaji tudi o tem, kako naprej dan po protestu.


Stran 70 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov