Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


Studio ob 17.00

4579 epizod


Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.

Smo lahke tarče kibernetskih napadalcev?

08.10.2019

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato bomo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor. Kakšna je vizija Evropske unije, kakšna pa ameriška, kitajska in ruska? Kako se na omejitve odzivajo tehnološki giganti? Odgovori v oddaji z voditeljico Urško Henigman in sogovorniki: - vodja SI-Certa Gorazd Božič, - glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik (IJS), - specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal David Modic (FRI).

Sodobne tehnologije so lahko orodja geopolitičnih in gospodarskih vojn, državnega nadzora in malih prevar

Mobilnih aplikacij, pametnih orodij in povezanih naprav je vse več. Novosti navdušujejo, dokler se ne izkaže, da so lahko škodljive za posameznike, podjetja, informacijske sisteme, državno infrastrukturo in ne nazadnje politični sistem. Oktober je evropski mesec kibernetske varnosti, zato smo preverili, kako uravnavati razvoj, da tehnologija ne bo orodje za goljufije, prevare, manipulacijo in nadzor.

Uporabniki moramo spremeniti svoje vedenje na internetu in pravočasno prepoznati tveganja, saj smo najšibkejši člen v varnostni verigi. Še vedno smo prelahke tarče spletnih prevar. Ampak zakaj je tako? Specialist za informacijsko varnost in spletni kriminal dr. David Modic s Fakultete za računalništvo in informatiko pravi, da nismo neumni ali neizobraženi, problem je v naši psihologiji. Spletni prevaranti uporabljajo psihologijo prepričevanja.

»Samoobladovanje je kot mišica, ki se na dolgi rok utrudi. Če nas v tem trenutku dobijo spletni prevaranti, hitro nasedemo.«

Za zaščito ne moremo skrbeti sami, pomembni so tudi ukrepi države. Še posebej v svetu, kjer med državami poteka kibernetska vojna, ki se dogaja na več ravneh. Spomnimo se še državno podprtih napadov z virusoma wannacry in nepetja, ki sta bila usmerjena predvsem v Ukrajino in okolico, namen je bil povzročanje zmede, ta se je razširila po vsem svetu. Organiziran kriminal pa nima v interesu delati tako velikih akcij. Vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-Cert Gorazd Božič:

»Velike akcije povzročajo velike reakcije. Ostajajo pod radarjem, ne želijo mednarodne iskalne akcije.«

Pri kibernetskem kriminalu gre za kompleksne procese, ki jih je težko izslediti, razumeti, rekonstruirati in identificirati napadalce. Z orodji umetne inteligence gre hitreje, vendar pa jih uporabljajo vsi. Tako kot identificiraš tak proces, kot je kibernetski napad, ga lahko tudi zamegliš, pojasnjuje glasnik digitalnih tehnologij in strokovnjak za umetno inteligenco dr. Marko Grobelnik z inštituta Jožef Štefan:

»Razvoj tehnologije je izjemno hiter. Po mojem mnenju smo že prešli nivoje preprostih virusov, ki malo delajo škodo. So sistemi, ki delajo družbeni inženiring. Ti pa so veliko hujši.«

Orodja so tako mogočna, ker zmorejo hitro obdelati veliko število podatkov. Uporabniki smo z razkrivanjem osebnih podatkov lahke žrtve. Ko gre za kibernetsko varnost je zato pomembna previdnost pri objavljanju in deljenju svojih osebnih podatkov. Vendar zaščita naših podatkov na spletu ni lahka, saj je teh podatkov z novimi aplikacijami, storitvami, napravami vedno več. Da je varovanje osebnih podatkov temeljna človekova pravica je stališče Evropske unije, ki ga je lani podprla s sprejemom splošne uredbe za varovanje osebnih podatkov (GDPR). Namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič:

»Mi moramo vedeti, komu dajemo podatke, kaj bodo z njimi počeli, katere vse podatke bodo zajeli. Če hočemo z neko stvarjo soglašati in dati moč odločanja stran. To je tista velika past, ko nekdo zbere naše podatke, s tem dobi nad nami moč. Lahko je to trgovec, lahko je to država, lahko je tudi kdorkoli.«

V prihodnosti se odpira trg vse bolj razkošnega interneta stvari, tu so pametni zvočniki in naprave, ki prepoznavajo govor in nas zato ves čas poslušajo, da lahko izpolnjujejo naše ukaze, avtonomna povezana vozila, nosljive tehnologije, biometrija, telesni vsadki. Podatkov je vse več, naprave so vse bolj invazivne. Podatke obdeluje umetna inteligenca, problem z njo pa je izpostavil dr. Marko Grobelnik:

»V zadnjih letih je umetna inteligenca doživela močan razvojni skok. Razlog je premik k nevronskim mrežam, ki so kot neke črne škatle. Notri nekaj damo, potem nekaj pride ven, tipično je rezultat zelo dober. Ampak tudi mi, ki to delamo, ne razumemo, kaj se zgodi v tej črni škatli.«

V zvezi s tem zdaj poteka velika debata, umetna inteligenca mora spet postati razložljiva in bližje človeku, pravi dr. Grobelnik. Ko torej te tehnologije, za katere še znanstveniki ne razumejo, kako delujejo, začnejo naseljevati in upravljati javni prostor, domove in naša telesa, se nam pred očmi izrišejo grozljivi scenariji o tem, kakšne posledice utegne imeti zloraba tehnologij v tej bližnji prihodnosti. Kako preprečiti njihovo uresničitev? Bi morali regulirati tehnološki razvoj? Kako to storiti na globalni ravni? To so še odprta vprašanja, na katere pa bo po mnenju sogovornikov zelo kmalu treba najti odgovore.


24.09.2018

Gluten na zatožni klopi

Gluten se je v zadnjih letih znašel na zatožni klopi. Vse več ljudi ga vidi kot razlog za svoje zdravstvene težave in se mu izogiba. Zakaj so se žitarice nenadoma znašle na črnem seznamu, če smo kruh jedli, še preden smo se naučili obdelovati polja? Smo danes bolj občutljivi, je glutena v hrani več ali pa se je spremenilo kaj tretjega?


21.09.2018

Za gobarji ostaja opustošenje

Gozdovi so polni ljudi, evforija gobarjenja pa se še stopnjuje z objavami gobarskih trofej na družbenih omrežjih. Težava nastane, kadar so gobarji moteči za naravno okolje ter ovirajo nujne sanitarne sečnje v gozdovih in za sabo puščajo upostošenje. Kaj počnejo nadzorne službe? Bodo lastniki gozdov začeli omejevati prosto gibanje v gozdovih? Bomo uvedli dovolilnice za nabiranje gozdnih plodov?


20.09.2018

Prihodnost Evrope

Evropejci želijo več ukrepanja na evropski ravni na različnih področjih, tudi pri migracijah. Za zdaj ne kaže, da se bodo države članice poenotile in našle skupno rešitev. Kaj to pomeni za prihodnost šengenskega območja? Tudi brexit bo preizkus za enotnost povezave. Evropa mora najti odgovor na vprašanje, kaj jo združuje ter pred evropskimi volitvami odpraviti populizem in nacionalizem iz javnega diskurza.


19.09.2018

100 let Narodne galerije

Naša osrednja galerija, ki hrani več kot 15 tisoč del – med njimi so dela priljubljenih impresionistov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dela iz obsežne vladne zbirke – praznuje 100 let. Narodna galerija, ki prikazuje likovno ustvarjalnost na Slovenskem ter njeno vpetost v evropske in svetovne tokove, tako začenja slavnostni teden. Vrhunec tega bo slavnostna akademija, na kateri bo predsednik republike galeriji podelil zlati red za zasluge za njen izjemen prispevek k oblikovanju slovenske kulturne identitete.


18.09.2018

Telesna dejavnost krepi zdravje in povezanost

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


17.09.2018

Kako omejiti plastiko?

Povprečna plastična vrečka je pri nas v uporabi samo pol ure, razkraja pa se tudi do tisoč let. Več ton jih vsak dan konča v rekah in oceanih, posledično pa tudi na naših krožnikih. Ministrstvo za okolje v tem mesecu v sodelovanju s trgovci in šolami ozavešča s kampanjo Imam svojo vrečko. V oddaji o tem, kako plastika obremenjuje okolje, kakšna grožnja je za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Kako omejiti njeno uporabo?


14.09.2018

Očistimo Slovenijo

Jutri bo potekala največja družbena akcija na svetu, svetovni dan čiščenja. Na ta dan se bo združilo več milijonov ljudi z vsega sveta v boju proti enemu najbolj perečih ekoloških problemov – odpadkom. Tudi v Sloveniji bomo v enem dnevu očistili našo deželo. Organizator, društvo Ekologi brez meja, pravi, da bo tokrat zadnjič.


13.09.2018

Nova, trinajsta vlada

Danes bodo poslanci glasovali o seznamu 16-ih ministrskih kandidatov. Pričakujemo, da bo izvoljena 13-ta slovenska vlada, ki naj bi se še isti dan sešla na svoji prvi seji. Vodil jo bo novinec v državni politiki Marjan Šarec. Sestavil je koalicijo petih strank, ki v državnem zboru ne bo imela večine.V Studiu ob 17-ih spremljamo dogajanje v parlamentu in komentiramo, kakšna so pričakovanja in kako stabilna naj bi bila manjšinska vlada.


12.09.2018

Kakšna prihodnost čaka Evropo ?

Kako vidi prihodnost Unije predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, kakšne so prioritete, ki jih je predstavil v letnem govoru o stanju v Uniji, kakšna je njegova vizija, ki v času razdeljenosti in populizma izginja izpred oči. Tudi na blejskem strateškem forumu so se razpravljavci iz več deset držav spraševali, kaj sploh še združuje Evropo in kakšna prihodnost jo čaka po brexitu, že kar tradicionalna pa je bila razprava o Zahodnem Balkanu.


11.09.2018

Desetletje po padcu banke Lehman Brothers in začetku krize

Današnje politične in gospodarske razmere so posledica najhujše finančne in gospodarske krize po veliki depresiji. Pred desetimi leti je propad ameriške naložbene banke Lehman Brothers močno zamajal tudi gospodarstva Evrope in z njimi usode ljudi. Slovenija se je s krizo spopadla v dveh valovih. Vprašanje današnjega dne je ali smo danes bolj varni pred toksičnimi vrednostnimi papirji ter izgubami prihrankov in služb in ali se nam morda obeta nova kriza.


10.09.2018

Avtorsko pravo v EU pred odločilnimi spremembami?

Nekateri največji ponudniki internetnih storitev dobivajo milijonske zaslužke s posredovanjem vsebin, ne da bi njihovi avtorji dobili plačilo. To področje naj bi uredila nova evropska direktiva o enotnem digitalnem trgu, vendar so mnenja o njej različna. Avtorske organizacije jo podpirajo, saj je zanje vsaka ureditev boljša od trenutnega položaja, slišati pa je tudi opozorila, da direktiva sploh ne bo uredila avtorskih pravic in da bo z njo konec interneta, kot ga poznamo. Obe strani pa druga drugi očitata, da za njihovimi stališči stojijo multinacionalne družbe, ki na internetu kujejo velikanske dobičke. V Studiu ob 17-ih bomo pred glasovanjem v Evropskem parlamentu primerjali mnenja. Gostje oddaje bodo: evropska poslanca Igor Šoltes in Franc Bogovič, Rok Andrée, predsednik Piratske stranke Slovenije, in Luka Novak, poslovodja Slovenske avtorske in založniške organizacije za pravice reproduciranja (SAZOR).


07.09.2018

Vetrne elektrarne

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


06.09.2018

Ministrski kandidati

So nas minisitrski kandidati na predstavitvah v DZ prepričali, da poznjo svoje področje in prednostne naloge, kako se jih bodo lotili? Kako se bodo prihodnji ministri vlade Marjana Šarca spopadli z izzivi na svojih področjih? Kdo so novi ministrski obrazi in s kakšnimi načrti so opremljeni, kaj lahko ponudijo stari obrazi?


05.09.2018

So naložbe v nepremičnine pri nas varne?

Nepremičnina je tudi naložba, pogosto dodatek k plači ali pokojnini. So naložbe v nepremičnine pri nas varne? Na kaj moramo biti pazljivi, ko se lotimo nepremičninskega posla? Zakaj cene stanovanj rastejo, cene poslovnih nepremičnin pa ne? V današnjem Studiu ob 17-ih z voditeljem Marjanom Vešligajem.


04.09.2018

Bodo podjetniki res iskali bolj ugodna davčna okolja ?

Namera iz koalicijske pogodbe o tem, da naj bi osebne prihodke od kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine, je sprožila neverjeten vihar različnih stališč in politične pretrese. Zdaj so dividende, obresti in najemnine obdavčene z dokončno 25-odstotno stopnjo, stopnja obdavčitve kapitalskih dobičkov pa je odvisna od trajanja lastništva vrednostnega papirja. Nova vlada bi tudi te prihodke vključila v dohodnino. Kaj bi to pomenilo? Bodo podjetniki iskali bolj ugodna davčna okolja in kje? V večini davčno urejenih držav so namreč obremenitve običajno višje kot pri nas.


03.09.2018

Nova pravila v novem šolskem letu

Začenja se novo šolsko leto. Šolarji, njihovi starši in učitelji vstopajo vanj vsak s svojimi pričakovanji in načrti. Kakšno naj bo sodelovanje med starši in šolo s poudarkom na novem pravilniku, po katerem polnoletni dijaki odločajo, ali naj imajo starši vpogled v njihove ocene, ter si sami pišejo opravičila. Je to pot k odgovornosti ali kontradiktornost?


31.08.2018

Venezuela v globoki krizi

Že dlje časa trajajoča huda gospodarska kriza v Venezueli in posledični beg Venezuelcev v tujino dobivata dramatične razsežnosti. Združeni narodi posledice primerjajo celo z begunsko krizo v Sredozemlju. Iz države je zbežalo več kot 2 milijona ljudi, skoraj milijon in pol ljudi v Venezueli trpi zaradi podhranjenosti. V državi, odvisni od izvoza nafte, primanjkuje osnovnih dobrih, kot so hrana in zdravila.


30.08.2018

Nova turistična strategija Pirana

Piran je turistično najbolj razvita slovenska občina. Še vedno – čeprav je v zadnjem obdobju zaostajal za povprečno stopnjo rasti turizma tako v državi kot tudi v hrvaški Istri. Pred poletjem je dobil novo strategijo. Mu bo ta dala svež zagon? Voditeljica: Jasna Preskar.


29.08.2018

Tujerodne invazivne vrste

Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.


28.08.2018

Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra

Slovensko kmetijstvo potrebuje generacijsko in tehnološko prenovo. A kako zadržati mlade na podeželju? Kaj od nove vlade pričakujejo mladi kmetje? Uporaba sodobnih digitalnih tehnologij za upravljanje in nadzor v nasadih, poljih in hlevih lahko poveča učinkovitost dela, zmanjša stroške proizvodnje in prinese večji dohodek na kmetiji. Kako pametni so samovozeči traktorji?


Stran 77 od 229
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov