Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
4579 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Športni svet se je tako kot javno življenje zaustavil. V domačih foteljih lahko tako spremljamo le kakšne posnetke starih prenosov in športnih vrhuncev. Kakšna pa je športna sedanjost? Kako športni svet rešuje nastale razmere zaradi koronavirusa? Kako se znajdejo športniki, ki so v strogi karanteni in kako svoje olimpijske nastope načrtujejo slovenski olimpijci? Kakšne posledice bo to prineslo in kako bomo na šport gledali v prihodnosti? Odgovore s športniki, funkcionarji in sodelavci išče Boštjan Reberšak.
Športni svet je zastal. V kakšnem položaju so se znašli klubi, zveze in slovenski športniki? Skupni imenovalec hipnega stanja je nepripravljenost okolja in tudi športne sfere na razmere, ki vladajo v svetu
Vse tematike smo prepletali z gostom, tudi z njim na daljavo, Blažem Perkom, prvim operativcem Olimpijskega komiteja Slovenije.
Težavo, ki jo lahko ob prestavitvi in odpovedi tekmovanj zrcalimo na vse športne panoge, povzema predsednik Evropske odbojkarske zveze Aleksandar Boričič, ki se je najprej dotaknil položaja pred enim tednom, ko so si odpovedi sledile iz ure v uro.
“To ni problem športa, to je svetovni zdravstveni problem. Marsikatera zveza se v prvem trenutku ni najbolje znašla. Odzvale so se na podlagi izkušenj, ki pa jih ni bilo veliko. Še vedno je premalo komunikacije, predvsem med državami. Problem je velik, nastala je velika zmeda. Razmere krepko presegajo šport. Ogroženi so ljudje.” – Aleksandar Borčič
Največji izziv športnih organizacij in zvez bo prilagoditev pravilnikov, da bodo v prihodnje pripravljene na podobne okoliščine.
Olimpijske igre utegnejo biti torej v primeru izvedbe prikrajšane za nastope nekaterih največjih športnih zvezdnikov, sprašujemo se, kakšne igre bodo to brez rekordov, brez največjih imen.
“Pri tej odločitvi bomo poslušali Svetovno zdravstveno organizacijo. Naši ljudje imajo z njenimi strokovnjaki vsak teden sestanke. Nasvete bomo upoštevali.” – Thomas Bach
Še vedno upamo, da bodo na igrah slovenski rokometaši, kvalifikacijski turnir za igre so jim za zdaj prestavili. V Franciji lahko klubi izkoristijo subvencioniranje športnikov, ki so na čakanju, v Nemčiji naj bi država priskočila na pomoč športu in klubom.
“Te težke okoliščine nogometa ne bodo niti končale niti ga ne bodo pokončale. Prišli bomo nazaj. Zdaj naj se ljudje malo odpočijejo od nogometa, potem pa prihajajo nove, zanimive tekme in življenje bo kmalu spet normalno. Jaz sem prepričan.” – Aleksander Čeferin
Napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o selitvi ameriškega veleposlaništva v Izraelu v Jeruzalem sproža ostre kritike mednarodne skupnosti. Vrstijo se opozorila, da bo priznanje Jeruzalema za izraelsko prestolnico huje ogrozilo mirovni proces in še bolj spodkopalo že sicer močno načeto stabilnost regije. Nekatere države zaradi bojazni pred izbruhom novega nasilja že izdajajo opozorila svojim državljanom pred potovanji v Jeruzalem. Ali Bližnjemu vzhodu grozijo novi medverski spopadi in kakšne bi bile posledice? O tem v Studiu ob 17h, Voditelj Tomaž Gerden.
V središču Pivke preperevajo kovinski sodi z neznanimi snovmi ter čakajo, da se bo njihova vsebina izlila na porozna kraška tla in končala v pitni vodi. Ali pa, da se bo njihova gorljiva vsebina vnela. Medtem ko se lastnik teh parcel – likvidacijski upravitelj podjetja Javor d. d. – pritožuje nad vsemi odločbami, ki jih prejme od države, in okoljska inšpektorica išče lastnike sodov, da bi jim naložila njihovo odstranitev, čas neprizanesljivo teče. Javor še zdaleč ni edini primer.
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Glifosat je najbolj razširjen herbicid – patentiral ga je Monsanto -, zanj stroka zatrjuje, da je ob pravilni rabi varen. Toda dvomi, tudi neodvisnih znanstvenikov, da je morda rakotvoren, se kar vrstijo. Vprašanje je postalo politično, potem ko je Evropska unija za 5 let podaljšala dovoljenje za uporabo spornega herbicida, čeprav civilna pobuda nasprotuje temu. ZA je glasovala tudi Slovenija. Kakšne so resnice o škodljivosti tega herbicida; ga pri nas potrebujemo? O tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Jernejka Drolec.
Slovenska smučišča, ki tudi letos ostajajo brez pomembnih naložb, to smučarsko sezono začenjajo bolj optimistično. Zgodnje obratovanje bo med drugim povezano z večjim številom smučarskih dni in – kot upajo upravljavci – z večjo obiskanostjo. Tudi dober poletni obisk gorskih centrov izboljšuje poslovanje . V Studiu ob 17-ih bomo govorili o položaju smučišč, umetnem zasneževanju, povezovanju in posodabljanju. Z voditeljico Aljano Jocif in gosti.
Bomo ob nedeljah in praznikih še nakupovali? Kakšen je torej dogovor med delodajalci in sindikati, ki so se med drugim dogovorili o nedeljskem plačilu in obsegu dela zaposlenih v trgovinah? Kaj na najverjetnejše spremembe pravijo potrošniki, kako je obratovalni čas trgovin urejen v sosednjih državah in kakšna bo usoda novele zakona o trgovini, ki jo je v parlamentarni postopek vložil poslanec Andrej Čuš? O vsem tem v Studiu ob 17-ih. Voditeljica bo Simeona Rogelj.
Slovenija spada med države z nizkim deležem zapornikov, a so slovenski zapori še vedno prenaseljeni, v poročilu o zaporih ugotavlja Svet Evrope. Oktobra sta se v naših zaporih zgodila dva incidenta; kako tam ravnajo z obsojenci in kako poteka resocializacija zapornikov? Ali bo bivanjske razmere izboljšala napovedana graditev novega zapora v Ljubljani? Ali pa bi lahko razbremenitev zaporov dosegla sodišča, če bi se pogosteje izrekale alternativne oblike prestajanja kazni?
Boj proti teroristični organizaciji Islamska država v Siriji in Iraku se bliža koncu. Ali se obema državama vendarle obeta mir? Kdo si bo razdelil plen in kam se bodo umaknili skrajni islamisti? Kako veliko grožnjo še predstavljajo, tako za Bližnji vzhod kot tudi za Evropo? O tem v današnjem Studiu ob 17-ih. Voditelj Blaž Ermenc.
Medicinske sestre so pomemben člen zdravstvenega sistema. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ljubljana praznuje 90-letnico. Slabe delovne razmere številne kljub predanosti poklicu prisilijo, da ga zapustijo ali za boljšo plačo odhajajo delat na tuje. O teh aktualnih vprašanjih se bomo pogovarjali v današnjem Studiu ob 17ih z voditeljico Petro Medved.
Kaj je dobra knjiga, se bomo spraševali v tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga bomo neposredno prenašali tudi na programu ARS- s pisateljskega odra na knjižnem sejmu v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kako prepoznamo dobro knjigo in kako nastaja, bomo povprašali goste: urednico založbe Goga Jelko Ciglenečki, profesorja knjigarstva in urednika Andreja Blatnika ter založnika in galerista Primoža Premzla. Voditelj bo Marko Golja.
Sredi evropskega tedna zmanjševanja odpadkov bomo govorili o odnosu do narave. Povprečen Slovenec zavrže približno 400 kilogramov odpadkov na leto, tudi ogromno plastike. V oceanih je šest ogromnih otokov plastike. Severna tihomorska zaplata je velika za 35 Slovenij. Plastika razpada zelo dolgo, v njej je ogromno hormonskih motilcev. Slovenija se vključuje v projekt ozaveščanja o škodljivosti plastičnih vrečk. O vsem tem v Studiu ob 17ih, voditeljica bo Sabrina Mulec.
Kdo naj spremlja šolarje na preventivne zdravstvene preglede, učitelji ali starši? Večinsko to še vedno počnejo šole, a se vse bolj otepajo te odgovornosti. Opozarjajo, da to zmoti pouk, spremstvo učiteljev je sporno tudi s stališča varovanja osebnih podatkov otrok. A na drugi strani bi se s prepustitvijo tega staršem povečala možnost, da se nekateri otroci ne bi udeležili preventivnih pregledov. Predstavniki šol, staršev in otrok bodo v tokratnem Studiu ob 17ih iskali odgovor, kako ohraniti dobro prakso v korist otrok.
V Bonnu se je končala že 23. podnebna konferenca Organizacije združenih narodov, ki je še enkrat pokazala nujnost bolj obsežnih in korenitih ukrepov proti podnebnim spremembam. V dogovorih v zvezi z uresničevanjem pariškega sporazuma, ki bo začel veljati leta 2020, je bil sicer dosežen napredek, a dejanj je še vedno premalo. V Studiu ob 17-ih z voditeljem Tomažem Gerdenom.
Na papirju je vse v redu, v življenju pa ni vedno tako, ugotavljamo ob svetovnem dnevu otroka. Konvencija o otrokovih pravicah je najbolj splošno priznan dokument o človekovih pravicah, ki države podpisnice zavezuje k varovanju pravic otrok in omogočanju njihovega vsestranskega razvoja. In kaj bi morali za boljši položaj otrok storiti pri nas? O tem v Studiu ob 17ih z voditeljico Špelo Šebenik.
V državnem zboru bodo predvidoma kar 13 ur obravnavali očitke SDS iz interpelacije proti pravosodnemu ministru Goranu Klemenčiču. Minister odgovarja: interpelacija je prišla ob pravem času, primernem tudi za razpravo o reformah pravosodja. In prav o tem bomo govorili v Studiu ob 17-ih. Sodnike, tožilce in odvetnike bomo vprašali, kakšne reforme, če sploh, potrebuje pravosodje, da bi bilo bolj uspešno, predvsem pa, da bi si pridobilo več zaupanja javnosti.
Pred dnevom slovenske hrane, ko bodo šolarji na mize dobili tradicionalni slovenski zajtrk – med, jabolka, kruh, maslo in mleko – se sprašujemo, kako v javne zavode pripeljati več lokalne hrane. Domače pridelana hrana je namreč bolj kakovostna in zaradi krajšega transporta manj onesnažuje okolje. Vprašanje pa je, kako zagotoviti stalno dobavo zadostnih količin, prav tako so težave v sistemu javnih naročil in seveda ceni. O vsem tem v Studiu ob 17-ih z voditeljico Jernejko Drolec.
Ameriški predsednik Donald Trump je sklenil azijsko-tihomorsko turnejo, ki je bila v znamenju gospodarstva. Trump je zagovarjal ameriški protekcionizem, vendar preostale države, še zlasti Kitajska in Japonska, vztrajajo pri globalizaciji svetovnega gospodarstva. V ozadju – vendar še kako pomembna – pa je bila severnokorejska kriza.
Po več kot desetih letih čakanja in priprav je v javno razpravo vendarle dan predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Smo ena od najhitreje starajočih se družb v Evropi in sistemska ureditev je nujna. Ni potrebno, da so starejši breme družbe. Kaj zakon prinaša uporabnikom, bodo v oskrbo na domu vključeni vsi, kako bo s financami? O vsem tem z gosti v današnjem Studiu ob 17-ih.
Kaj je prvo sporočilo novega predsednika države? Kako vidi prihodnost Slovenije? V Studiu ob 17-ih, v katerem bomo z gosti komentirali izid volitev, tudi o tem, ali je izvolitev presenečenje in o volilni udeležbi. V pogovoru se bomo prav tako dotaknili spomladanskih državnozborskih volitev. Voditeljica bo Alenka Terlep.
Svetovno javnost iz dneva v dan pretresajo nove izpovedi o spolnih zlorabah na različnih področjih javnega življenja. Potem ko so javno spregovorile holivudske igralke, so se jim pridružile evropske poslanke, Francozinje zahtevajo spremembe zakonodaje, poleg avstrijskega poslanca je odstopila kopica britanskih politikov, pred spolnimi zlorabami niso imuni niti v Združenih narodih. Kakšne so razsežnosti in kaj sploh je spolno nasilje, v Studiu ob 17h z voditeljico Martino Černe.
Neveljaven email naslov