Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


Svetovalni servis

4247 epizod


Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.

Boj proti nasilju

25.11.2016

Začenja se 16 dni akcij boja proti nasilju nad ženskami. Kljub temu, da se je zavest o problemu nasilja zelo povečala, je to še vedno velik družbeni problem. O tem, kaj vse je nasilje, kako ravnati v primeru nasilja, kam se lahko žrtev obrne po pomoč in kaj lahko vsak izmed nas naredi, da pripomore k ničelni strpnosti do nasilje, boste slišali v petkovem Svetovalnem servisu z Majo Plaz iz Društva SOS telefon in Alojzem Sladičem iz uprave uniformirane policije. Voditeljica: Martina Černe.

Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Vsaka tretja ženska v Evropi je žrtev nasilja, v Sloveniji fizično nasilje doživlja vsaka peta ženska, vsaka druga trpi zaradi psihičnega zlorabljanja in vsak četrti otrok je žrtev nasilnih odnosov v družini. Ob tem je treba poudariti, da se nasilje po večini dogaja za zaprtimi vrati in da ga je najbrž še veliko več. Kot opozarja Dalida Horvat, vodja programov Društva SOS telefon, bi morali uradne številke pomnožiti z dvajset, da bi prišli do resničnih ocen, koliko je v resnici žrtev nasilja. Da so uradni podatki le vrh ledene gore, pravi tudi predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz in dodaja, da je nedavna slovenska raziskava pokazala, da je vsaka druga ženska od svojega petnajstega leta naprej doživela eno izmed oblik nasilja. Alojz Sladič iz Uprave uniformirane policije pri Generalni policijski upravi navaja, da so letos obravnavali nekaj več kot 1.000 kaznivih dejanj nasilja, obravnavanih je bilo tudi 1.900 prekrškov z znaki nasilja v družini. Policistke in policisti so za zaščito žrtev izrekli 600 prepovedi približevanja. Opozarja, da se moramo zavedati, da je nasilje kaznivo, nesprejemljivo in da ga je treba prijavljati, da bo lahko tudi ustrezno sankcionirano.
Nasilje je kot epidemija
Da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem, nenehno opozarjajo nevladne organizacije. Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, pravi, da ima nasilje nad ženskami razsežnosti pandemije. Vpeto je v vse družbene pore in se generacijsko prenaša, saj se nasilnega odnosa naučimo doma. Pojavlja se povsod po svetu, v vseh družbenih skupinah, žrtve pa praviloma doživljajo nasilje svojih partnerjev oziroma tistih oseb, ki jim najbolj zaupajo. Kot še pravi Maja Plaz, raziskave kažejo, da je napačno prepričanje, da povzročitelji nasilja pripadajo le nekaterim marginalnim družbenim skupinam, saj nasilje v družini povzročajo moški iz vseh družbenih razredov in skupin. Tudi uglajeni, izobraženi in ugledni moški s hišo in dobrim avtom, na videz urejeno družino in večnim nasmehom na obrazu lahko povzročajo nasilje, prav ženske iz višjih družbenih slojev pa včasih zaradi partnerjeve večje moči v družbi še težje poiščejo pomoč.
Nasilje ima več obrazov
Ženske, ki se zaradi doživljanja nasilja obrnejo na nevladne organizacije v Sloveniji, so najpogosteje žrtve nasilja svojih partnerjev oziroma tistih, ki so jim najbližji. Oblike nasilja, ki jih doživljajo, so različne. Kot pojasnjuje Maja Plaz, je nasilje v odnosu proces, ki se sprva po navadi začne s psihičnim nasiljem. Zelo pogosto se dogaja, da žrtev sploh ne ve, da se nad njo izvaja psihično nasilje, marsikatere ženske in dekleta sploh ne prepoznajo, da je nasilje, če ti nekdo reče, da si neumen, te ponižuje, zmerja in te daje v nič. Redko kdo gleda na to kot na nasilje, a se prav s psihičnim nasiljem po navadi začne začarani krog nasilnega odnosa. Zato je pomembno ozaveščanje ljudi o tem, kako pomemben je enakopraven in enakovreden partnerski odnos. Ker je nasilno vedenje naučeno vedenje, pa je prav tako izjemnega pomena, da o nedopustnosti nasilja učimo že zelo majhne otroke.

Tihe priče
Kadar se dogaja nasilje nad ženskami v družini, so pogosto edine priče nasilju otroci, ki so zato prav tako žrtve tega nasilja. Posledice pri otrocih so lahko različne; nekateri se odzovejo s povečano agresivnostjo, drugi postanejo pretirano »pridni« ali celo povsem »nevidni«, nekateri so nenehno na preži in v strahu pred nasilnim vedenjem, veliko je tudi samodestruktivnega vedenja in duševnih težav. Znakov, da je v družini nekaj narobe, je lahko zelo veliko, če smo jih pripravljeni opaziti, še dodaja Maja Plaz ter poziva vse šolske delavke in delavce, naj bodo pozorni na omenjene znake in naj se aktivno vključijo v proces pomoči žrtvam nasilja. Premalo pa se tudi zavedamo, da bodo otroci vse, kar doživljajo doma, tako ali drugače prenesli v odraslo dobo. Povejmo še, da Zakon o preprečevanju nasilja v družini strokovnim delavcem oziroma delavkam v zdravstvu ter osebju vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov nalaga, da morajo takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumijo, da je otrok žrtev nasilja.
Žrtve molčijo
Kot je znano, žrtve o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo pozno. Raziskave kažejo, da v povprečju prvič o nasilju, ki se jim dogaja, spregovorijo po sedmih letih. Zato je, kot opozarja Maja Plaz, izjemno pomembno, da žrtve prvič, ko spregovorijo o nasilju, prejmejo primeren odziv okolice.
Zato je toliko pomembneje, da o vprašanju nasilja v družbi nenehno opozarjajo predstavnice in predstavniki nevladnih organizacij, da država in pristojni organi izvajajo zakonodajo, predvsem pa, da ozaveščamo javnost, ne nazadnje tudi mediji.

Nasilje – na pomoč!
Tako na policiji kot predstavniki nevladnih organizacij pozivajo vse, ki so žrtve nasilja, in tudi vse tiste, ki so priče nasilju, naj ukrepajo. Obrnejo naj se na najbližjo policijsko postajo in prijavijo nasilje. Pomoč lahko poiščejo pri zdravstvenem osebju in seveda v različnih društvih in organizacijah, ki pomagajo žrtvam nasilja. Med drugim lahko pokličejo na brezplačno telefonsko številko Društva SOS telefon: 080 11 55, kjer bodo prejeli informacije o tem, kako lahko ukrepajo naprej. V nevladnih organizacijah pomagajo z nastanjanjem žrtev v krizne centre po celotni Sloveniji, v varne hiše, jih spremljajo v ustanove, kot so zdravstveni domovi, centri za socialno delo, policija, sodišča. Ponujajo tudi zagovorništvo in drugo potrebno pomoč.

Zavračam nasilje in delujem proti!
V nevladnih organizacijah in na policiji pozivajo vse, ki so priče nasilju nad ženskami, naj ne bodo tiho, naj žrtvam pomagajo in naj odločno delujejo proti kakršni koli obliki nasilja. Šestnajst dni akcij proti nasilju nad ženskami, ki se začenja z današnjim dnem, je del svetovne kampanje za človekove pravice žensk. Do 10. decembra bodo tudi v Sloveniji obsežno ozaveščali in informirali javnost. Policistke in policisti bodo v mestnih in nakupovalnih središčih skupaj s predstavniki nevladnih organizacij mimoidočim svetovali, jim delili preventivno gradivo, jih informirali o pomenu prijave nasilja in možnostih pomoči žrtvam nasilja. Preventivna sporočila bodo objavljena tudi na številnih multimedijskih zaslonih po vsej Sloveniji. Predvajala se bodo zlasti v lekarnah, zdravstvenih domovih, kulturnih ustanovah, na mestnih avtobusih v Ljubljani, na potniških vlakih , železniških postajah, na spletu in seveda v javnih medijih.

Avtorica: Martina Černe


27.09.2024

Kako do manj zavržene hrane?

Petkov Svetovalni servis namenjamo mednarodnemu dnevu ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani, ki ga sicer zaznamujemo 29. septembra. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo na svetu več kot 820 milijonov ljudi nima dovolj hrane, po drugi strani pa samo v EU letno zavržemo približno 88 milijonov ton hrane ali 173 kilogramov hrane na prebivalca (2012). To je približno 20 odstotkov vse proizvedene hrane. V studio Prvega smo zato povabili Katjo Sreš iz organizacije Ekologi brez meja, ki nam bo podala praktične nasvete, kako z enostavnimi koraki do manj zavržene hrane v gospodinjstvih.


26.09.2024

Priprave na ogrevalno sezono

Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kaj morajo pred začetkom ogrevanja narediti lastniki toplotnih črpalk? Kateri energenti in kateri sistemi ogrevanja so energetsko najučinkovitejši? Kateri imajo najmanj škodljivih izpustov? Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Zakaj je dobro vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo energetski svetovalec v mreži ENSVET Aleš Borut Ivanko.


25.09.2024

Kaj je izpolnjujoča spolnost?

Kaj je izpolnjujoča spolnost, kaj je pomembnejše strast, kemija ali intimna povezanost, zakaj spolne odnose dojemamo bolj v glavi kot čutimo v telesu in kako na vse to vpliva pornografija, pa tudi, zakaj in kdaj je samozadovoljevanje lahko tudi del samonege? O partnerskih spolnih odnosih smo govorili tokrat, gostja je bila Špela Gornik, partnerska in spolna terapevtka.


24.09.2024

Digitalna dostopnost

Po ocenah Zavoda za digitalno dostopnost v Sloveniji potrebuje prilagoditev spletišč in aplikacij od 25 do 30 odstotkov uporabnikov. Ne gre namreč le za invalide, ampak tudi za slepe in slabovidne, ljudi z drugimi oviranostmi in starejše, ki jim pešajo sposobnosti čutil. Kaj morajo vedeti naročniki in ustvarjalci spletnih mest in aplikacij, kaj je prinesel zakon, ki velja že dve leti, bomo v torkovem Svetovalnem servisu spraševali Tilna Škrabo, direktorja Zavoda za digitalno dostopnost.


20.09.2024

Javni potniški promet

Ko govorimo o trajnostni mobilnosti, je v javnem potniškem prometu ogromen potencial. Nedavno so novi vozni redi razburili tako zaposlene kot dijake. Kako se uvajajo nove linije, kako se oblikujejo vozni redi, se avtobusni in železniški usklajujejo med seboj? Kolikšna mora biti kritična masa pobud, da se bo neka sprememba uveljavila na osnovi pobud potnikov? Kdo določa cene prevozov in kakšen bo slovenski javni potniški promet v bližnji prihodnosti? Gost petkovega svetovalnega servisa bo Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa.


19.09.2024

Priprava tal na jesenske setve in sajenje

"Zemlja je v kmetijstvu in vrtnarstvu osnovno orodje in z njo je treba delati, ko je pripravljena in ne takrat, ko mi želimo delati," pravi Davor Špehar s spletnega portala Zeleni svet. Kot gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo pojasnil, da je treba biti zaradi vremenskih razmer na zelenjavnem vrtu v teh dneh še posebej previden in inovativen, govoril pa bo tudi o optimalni vlažnosti tal, najprimernejši temperaturi in obdobju jesenske priprave tal, pravilni uporabi organskih gnojil in jesenskih setvah. Pripravite vprašanja, sprejemamo jih na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.


18.09.2024

Daj se na seznam in reši življenje

Ob svetovnem dnevu darovalcev krvotvornih matičnih celic bomo v sredinem svetovalnem servisu govorili o njihovih presaditvi. Zaradi njihove posebne krvotvorne lastnosti lahko z darovanjem pomagamo pri zdravljenju bolnikov s krvnimi raki in nekaterimi drugimi boleznimi. Presaditev je v veliko primerih edina možnost za preživetje. Naši gostji bosta dr. Sendi Montanič z registra Slovenija Donor, ki je pod okriljem Zavoda RS za transfuzijsko medicino, in Katja Petruša, dr. med., specialistka transfuzijske medicine z Oddelka za terapevtske storitve Zavoda za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.


17.09.2024

Kaj naj bi pacienti vedeli o medicinskem pravu?

17. september je svetovni dan varnosti pacientov, zato se bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem vprašali, kaj varnost pomeni v pravnem smislu. Kaj naj bi pacienti vedeli o medicinskem pravu, kakšne so njihove pravice pred posegom gleda pojasnil in morebitnih zapletov? Gost v studiu Prvega bo magister prava odvetnik Luka Švab.


13.09.2024

Gibanje za kakovostno in daljše življenje

Kako sedeč način življenja spremeniti v aktiven način življenja? Kako naj v svoj vsakdan vključimo več gibanja, krepilne in raztezne vaje, hojo in tek? Kako naj se vadbe lotijo tisti, ki imajo preveč kilogramov in druge omejitve? V studio Prvega smo povabili tekaškega trenerja in profesorja športne vzgoje Urbana Praprotnika.


12.09.2024

Bolečina v spodnjem delu hrbta

8. septembra so praznovali fizioterapevti – obeležili so svetovni dan fizioterapije z letošnjo osrednjo temo »Bolečina v spodnjem delu hrbta«. Doživi jo skoraj vsak človek, prizadene ljudi v vseh starostnih obdobjih. Zaradi bolečine tudi pri nas vsako leto obišče zdravnika in fizioterapevta vse več odraslih, zlasti žensk. S pomočjo fizioterapevtov se s temi težavami v spodnjem delu hrbta lahko uspešno spopademo in si s tem močno olajšamo življenje. V četrtkovem svetovalnem servisu bo naš gost Alen Pavlec, diplomirani fizioterapevt, vodja Inštituta za fizioterapijo Centra za medicinsko rehabilitacijo v zdravstvenem domu Maribor.


11.09.2024

Spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopov oživljanja in prve pomoči

Druga sobota v mesecu septembru je tradicionalno svetovni dan prve pomoči in priložnost, da spomnimo na pomembnost poznavanja temeljnih postopkov oživljanja, ki lahko rešijo življenje. V sredinem Svetovalnem servisu bo Primož Velikonja iz Zdravstenega doma Kočevje odgovarjal na vprašanja, kako ukrepati ob nujnih zdravstvenih stanjih, zakaj je ob srčnem zastoju pomembna uporaba defibrilatorja ter kje in kako potekajo tečaji prve pomoči.


10.09.2024

Specifične učne težave

V prvi oddaji nove sezone Svetovalnega servisa se bomo usedli v šolske klopi in spremljali, kaj počnejo otroci, mladostniki. Ravno pri njih največkrat opazimo tiste prve znake tako imenovanih specifičnih učnih težav. Te so nevrološko pogojene ter so povezane z branjem, pisanjem, računanjem in neverbalnimi specifičnimi težavami. Disleksija, diskalkulija, dispraksija … Kako jih prepoznamo in rešujemo? Sogovornik: dr. Marko Kalan, profesor defektologije iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.


21.06.2024

Katere teme vas najbolj zanimajo?

Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. V njej vsak delovnik po deveti uri gostimo strokovnjake z različnih področij. V petkovi oddaji bomo – za spremembo – vas, poslušalke in poslušalce, prosili za odgovore. Katere teme vas najbolj zanimajo? So to zdravstvene, pravne, kulinarične, socialne, veterinarske ali morda finančne teme? Po deveti uri sprejemamo vaše predloge in želje o tem, kaj bi še želeli slišati v oddaji.


20.06.2024

Obolenja hrbtenice

Vzroki za bolečine v hrbtenici so različni, najpogosteje pa gre za degenerativne spremembe na medvretenčnih ploščicah v ledvenem delu hrbtenice. Katere so bolezni hrbtenice in kako jih zdravimo? Gost Svetovalnega servisa bo specialist ortopedske kirurgije doc. dr. Boštjan Kocjančič z ortopedske klinike UKC Ljubljana. Pišite na prvi@rtvslo.si, vprašanje lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, ali pokličite med oddajo. Z gostom se bo pogovarjala Petra Medved.


19.06.2024

V lekarno pred poletnim oddihom

Pred nami so poletni meseci, zato je na mestu vprašanje, kaj sodi v našo potovalno lekarno. Kaj moramo torej vzeti s seboj na krajši oddih ali daljše potovanje, da ne bo težav z bolečinami, prebavo ali opeklinami? Kako recimo prepoznamo sončarico in kako poskrbeti za naše najmlajše sopotnike? Na ta in vaša vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal Milan Rajtmajer dr. med., spec. splošne in družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.


18.06.2024

Stoletnica EEG, ki je postala osrednja diagnostična preiskava pri epilepsiji

Epilepsija se v razvitem svetu pojavlja pri približno odstotku prebivalstva. Za to nevrološko bolezen so značilni ponavljajoči se napadi, ki se pojavljajo v različnih oblikah. Prav tako jo spremljajo socialne in čustvene posledice, s katerimi se stroka uspešno spopada. S širjenjem znanja in vedenja tako odpravljajo predsodke in strahove, ki povečujejo breme bolezni. Kaj povzroči nastanek epilepsije in kakšne so oblike zdravljenja? O vsem tem bomo govorili v torkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal doktor Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki.


17.06.2024

Poletna gneča na cestah

V ponedeljkovem Svetovalnem servisu se bomo ustrezno pripravili na morebitne avtocestne zastoje in kolone na mejnih prehodih, predvsem pa preverili, kako se jim kar se da uspešno izogniti. Z nami bo Matic Zupančič z informacijskega centra AMZS, ki bo med drugim odgovoril na vprašanje, kako in kdaj zamenjati vozni pas, da gneče ne bomo povzročali tudi sami in kaj storiti v primeru prometne nesreče v tujini. Svoja vprašanja ali izkušnje lahko pošljete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali jih zapišete na obrazec na spletni strani Prvega.


14.06.2024

Da bo poletje prijetno tudi za naše domače ljubljenčke

Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.


13.06.2024

Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

V aprilu je varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija prejela 188 odzivov. To je nekoliko manj kot marca in bistveno manj kot aprila lani, vendar na ravni večletnega povprečja. Število odzivov na Televizijo Slovenija se je zmanjšalo, povečalo pa število odzivov na MMC. Kaj grajajo in kaj pohvalijo poslušalci Radia Slovenija? Kateri so najpogostejši odzivi na tehnične zadeve, kakšne odzive v zadnjem času opaža varuhinja v povezavi z informativnim, razvedrilnim in športnim programom? V četrtkovem svetovalnem servisu bosta na vaša vprašanja odgovarjala Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija, in odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Danijel Poslek.


12.06.2024

Taborniki

V času, ko smo vse bolj odtujeni od narave in drug od drugega, taborništvo uči, kako naravo spoštovati in varovati ter kako se v njej znajti. Taborništvo uči tudi prilagodljivosti, reševanja težav, vodenja ekipe, predvsem pa ponuja varno okolje za delanje napak. O učenju mehkih veščin, odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini v Svetovalnem servisu po 9.00 več pove Urban Lečnik Spaić, pomočnik načelnika ZTS (Zveze tabornikov Slovenije). Pokličite nas ali nam pišite.


Stran 1 od 213
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov