Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
219 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!
17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.
Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!
Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.
Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!
"Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako," pripoveduje Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples, Alma Mater Europea. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan.
"Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?", "Ali imajo v Kanadi ptice?" in "Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?" To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom in o tem, ali obstajajo neumna vprašanja.
Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!
15. september je Svetovni dan afropričeske.
Se, ko ste sami doma, kdaj zalotite, da vam med pospravljanjem nekaj manjka? Da vam je neprijetno, ker ste v stanovanju ali hiši sami, v tišini? In da hiter pritisk gumba na televizijskem daljincu ali radijskem sprejemniku, prežene občutek nelagodja? Tišina je kompleksna stvar - ravno prav kompleksna, da si zasluži mesto v Torkovem kvizu!
Šele v 60. letih je grafoskop osvojil izobraževalne ustanove. Pred tem so to napravo uporabljali v vojski in policiji. Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij, je v Torkov kviz povedal: "Kriminalisti oz. policisti so primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti."
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Je Lili Marlen res "najbolj priljubljena vojaška pesem vseh časov"? Kdo je v resnici tisti, ki je navdihnil pesem o dekletu, ki se pod laterno poslavlja od vojaka, ki odhaja na fronto?
Sloni niso nerodni, so pa podvrženi dolgčasu, saj spijo le 4 ure dnevno. Vode ne pijejo z usti, ampak si jo tja brizgnejo s trobcem – naenkrat kar 6 litrov. 12. avgust je mednarodni dan slonov. V osnovi poznamo tri vrste – to so afriški savanski slon, afriški gozdni slon in azijski slon. Slednjega smo obiskali v ljubljanskem živalskem vrtu. Oskrbnik Gange, Matija Ramšak, je povedal, da kar nekaj stereotipov povezanih s sloni, ne drži. Kot na primer ta, da si neroden kot slon v trgovini s porcelanom.
Tragična nesreča nemške zračne ladje Hindenburg, ki je leta 1937 čez Atlantik prevažala potnike, je zavrla razvoj na tem prej relativno obetavnem področju. Ustavila pa ga ni, pravi dr. Tadej Kosel.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.
Poznamo okoli 350 morski psov, od teh je potencialno nevarnih manj kot je prstov na eni roki. Kako zmotno je pričakovanje, da so vsi orjaški s krvoločnimi zobmi? Kar precej! Torkov kviz ob dnevu ozaveščanja o morskih psih namenjamo prav tej vrtsti hrustančnice.
Neveljaven email naslov