Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Nečastno nagrada za seksistično izjavo leta 2019 bodo razglasili 3. marca zvečer
Nečastno nagrado za seksistično izjavo 2019 že 7. leto zapored podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Pred sedmimi leti so namreč članice opazile, da se v javnosti pojavljajo seksistične izjave, ki ne doživljajo refleksije ter se odločile, da jih izpostavijo in s tem »zbodejo« govorce. Prva bodeča neža je bila podeljena na mednarodni dan žensk, 8. marca. O simboliki imena Eva Jus, članica ekipe bodeče neže:
“Gre za avtohtono rastlino, ki je znana po tem, da se sama zaščiti pred predatorji s svojimi bodicami. Tako da je nekako ideja v pikrosti, pomeni pa tudi malo simbolike za avtohtono slovensko feministično idejo.”
Glasujete lahko v okviru t.i. feminističnega leta, od 8. marca do 8. marca. “Nato me te izjave zberemo, uredimo in v februarju damo na glasovanje javnosti,” razloži Eva Jus. Javnost s svojim glasovanjem na spletni strani izbere zmagovalnih pet, o katerih pa glasujejo udeleženci zaključne prireditve. Ta se bo letos odvila 3. marca – drevi torej izvemo, kateri je zmagovalni seksizem preteklega leta.
Kriterijem objave na spletni strani je ustrezalo 33 prijavljenih izjav. Med njimi sta tudi izjavi dveh športnih novinarjev oz. komentatorjev:
“Z oprsjem je podrla letvico, pa čeprav ni ne vem kako prsata.”
“Curling igrajo tako moške kot ženske ekipe, a so ženske pri tem daleč elegantnejše in naravnejše. Gre namreč zato, da igralka v nizki preži potisne kamen proti balinčku, se med drsenjem opira na metlo in gleda kot da bi pod posteljo iskala prah.”
Eva Jus dodaja, da to ne pomeni, da so vsi športni novinarji seksisti, da se pa verjetno seksizem pri športnem komentiranju, kjer je prisotna tudi improvizacija, pripeti hitreje. Prva izjava se je sicer res pripetila pri komentiranju v živo, medtem ko je bila druga zapisana.
223 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Nečastno nagrado za seksizem leta podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore.
Nečastno nagrada za seksistično izjavo leta 2019 bodo razglasili 3. marca zvečer
Nečastno nagrado za seksistično izjavo 2019 že 7. leto zapored podeljuje kolektiv mednarodnega feminističnega in kvirovskega festivala Rdeče zore. Pred sedmimi leti so namreč članice opazile, da se v javnosti pojavljajo seksistične izjave, ki ne doživljajo refleksije ter se odločile, da jih izpostavijo in s tem »zbodejo« govorce. Prva bodeča neža je bila podeljena na mednarodni dan žensk, 8. marca. O simboliki imena Eva Jus, članica ekipe bodeče neže:
“Gre za avtohtono rastlino, ki je znana po tem, da se sama zaščiti pred predatorji s svojimi bodicami. Tako da je nekako ideja v pikrosti, pomeni pa tudi malo simbolike za avtohtono slovensko feministično idejo.”
Glasujete lahko v okviru t.i. feminističnega leta, od 8. marca do 8. marca. “Nato me te izjave zberemo, uredimo in v februarju damo na glasovanje javnosti,” razloži Eva Jus. Javnost s svojim glasovanjem na spletni strani izbere zmagovalnih pet, o katerih pa glasujejo udeleženci zaključne prireditve. Ta se bo letos odvila 3. marca – drevi torej izvemo, kateri je zmagovalni seksizem preteklega leta.
Kriterijem objave na spletni strani je ustrezalo 33 prijavljenih izjav. Med njimi sta tudi izjavi dveh športnih novinarjev oz. komentatorjev:
“Z oprsjem je podrla letvico, pa čeprav ni ne vem kako prsata.”
“Curling igrajo tako moške kot ženske ekipe, a so ženske pri tem daleč elegantnejše in naravnejše. Gre namreč zato, da igralka v nizki preži potisne kamen proti balinčku, se med drsenjem opira na metlo in gleda kot da bi pod posteljo iskala prah.”
Eva Jus dodaja, da to ne pomeni, da so vsi športni novinarji seksisti, da se pa verjetno seksizem pri športnem komentiranju, kjer je prisotna tudi improvizacija, pripeti hitreje. Prva izjava se je sicer res pripetila pri komentiranju v živo, medtem ko je bila druga zapisana.
Prejšnjič smo se v kvizu ukvarjali z zlatom. Danes nadaljujemo z njegovim sosedom v periodnem sistemu, ki ga zapisujemo s simbolom Ag. Kako nastane srebro, kako ga pridobivamo in za kaj ga uporabljamo, tudi v elektroniki in medicini? "Vemo, da na primer v spomladanskem času sadovnjake škropimo s pripravkom, ki ga imenujemo modra galica. Na podoben način je tudi srebro toksično za mikroorganizme in se ga uporablja v raznih obližih za hitro celjenje ran in za nevtralizacijo neprijetnih vonjav v čevljih," je med drugim v oddaji povedal doc. dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo na ljubljanski Naravoslovnotehniški fakulteti.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane zlato? Namignila bom samo to, da je ta proces pravzaprav še veliko, veliko bolj spektakularen kot je spektakularna ta oranžno-rumena žlahtna kovina sama po sebi. To je bil namig, odgovore pa ponudi Torkov kviz! Sogovornik: dr. Aleš Šoster z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete.
Lani smo v tem času Torkov kviz okrasili in posuli z bleščicami, tokrat pa pod drobnogled vzamemo prav tako prazničen element brez katerega si marsikdo težko predstavlja silvestrski večer. O mehurčkih v Torkovem kvizu! Sogovornici: Klavdija Topolovec Špur (enologinja kleti Radgonske gorice) o mehurčkih v peninah in Isabela Antunovič (varilka kombuče in vodja proizvodnje Isa's kombucha) o mehurčkih v kombuči.
Septembra lani smo se v Torkovem kvizu spomnili 120. obletnice prve vožnje tramvaja po ulicah prestolnice in se sprehodili skozi zgodovino tramvaja pri nas. Zdaj, decembra 2022, peljemo to zgodbo naprej. A tokrat ne po tračnicah, ampak prek električnih žic. Torkov kviz o trolejbusih (in avtobusih).
Kaj je labirint? Je to simbol? Nekakšna trdnjava? Morda igrišče? Danes ga verjetno večina res doživlja predvsem kot zadnje, a zgodovina labirintov je bogata in razkriva veliko o človeški preteklosti. Zagotovo namreč sega vsaj 4 tisoč let v preteklost, verjetno pa še mnogo dlje. Sogovornik Torkovega kviza bo Stjepan Palajsa, predsednik kulturno-filozofskega društva Nova Akropola Slovenije, kjer so ravno prejšnji teden odprli razstavo o simbolih, med katerimi je tudi labirint.
Priimki so se pri kmečkem prebivalstvu pri nas začeli pojavljati v 15. stoletju. Prej za to ni bilo potrebe. Kraji so bili majhni in za indentifikacijo sta zadostovala osebno ime in ime kraja, kjer je posameznik prebival. Več nastanku in razvoju slovenskih priimkov je Darji Pograjc v Torkovem kvizu povedal dr. Silvo Torkar, zdaj že upokojeni znanstveni sodelavec Etimološko-onomastične sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. Sogovornik: Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami. Avtorica rubrike: Darja Pograjc.
Na prvi pogled je mačji panda nekaj izjemno ljubkega! Nekaj med mačko, pando in rakunom, njegov prednik je pa kratkonosi pes. Rdečkasta dlaka, bel gobček in košat rep, ki ga pozimi uporablja za zaščito pred mrazom. Če si ga ne znate predstavljati oz. ga še niste videli, nič hudega, v naslednjih minutah ga Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja iz Živalskega vrta Ljubljana, tudi opiše. Torkov kviz!
Zdi se, da obstajata dve vrsti ljudi – prvi zamujajo vedno in redno, drugi pa nikoli oz. skoraj nikoli. S Simono Lečnik Očko, mag. mednarodnih in diplomatskih študij ter ustanoviteljico in vodjo Akademije vrednot, se je pogovarjala Darja Pograjc.
Pogosto so vzrok za debate o tem, ali je udobje pomembnejše od videza. Nemalokrat se namreč znajdejo na seznamih najgrših čevljev na svetu. Lahko so enobarvni, pisani, okrašeni z bleščicami ali dodatnimi okraski, imenovanimi »jibbitz«. Ampak klasični model ima pa vedno 13 luknjic. Tema današnjega Torkovega kviza so kroksi, sogovornica pa je dr. Sabina Puc, vodja Oddelka za modno oblikovanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana.
V zadnjem tednu razstave o prvi avtocesti na naših tleh smo pogledali v Muzej novejše zgodovine Slovenije. Več kot 40 fotografij, predmetov, uniform cestninskih delavcev, kovček in torba za prevažanje denarja ter številna pričevanja – taka je statistika razstave ob 50. obletnici odprtja skoraj 32 km dolgega odseka Vrhnika–Postojna. To prvo avtocesto v takratni Jugoslaviji so gradili 30 mesecev.
30. avgusta leta 1775 se je rodil Janez Nepomuk Hradecky, ki je Ljubljani županoval kar 26 let. Od leta 1820, pa do svoje smrti leta 1846. V marsičem je prispeval k razvoju mesta, v katerem sta zdaj po njem imenovana cesta pa tudi most čez Ljubljanico. Na Hradeckega se bomo ob obletnici njegovega rojstva spomnili v Torkovem kvizu. Mojca Delač je pred mikrofon povabila turističnega vodnika Martina Šušteršiča.
Gotovo ste že kdaj med poslušanjem radijske postaje zasledili, da je v besedilu skladbe kakšna beseda preprosto izginila ali pa jo je nadomestila kakšna druga bolj ali manj inovativna beseda. Kdo je tisti, ki določi, kaj je v besedilu treba prekriti, izrezati, skratka preslišati? Kdaj in kje se je v modernem času začela cenzura v glasbi? In ali pretirana politična korektnost ubija ustvarjalnost? Torkov kviz pripravlja Darja Pograjc.
Zapuščeni hodniki. Odpadajoč omet. Vrata, ki visijo s tečajev. Odkrušene betonske stopnice. To je danes Haludovo Palace hotel na Krku. Nekoč pa je bilo to kar 100 tisoč kvadratnih metrov urejenega zemljišča z glavno hotelsko zgradbo, ki se je nad atrijskimi vilami, ki so jo obkrožale, dvigovala kot dvorec. Jugoslovanski Las Vegas so ga celo imenovali. Preverimo zakaj – poletni Torkov kviz se seli na otok Krk!
Čeprav si brez njih dopusta ob morju tako rekoč ne predstavljamo, se zadnja desetletja galebi pojavljajo tudi v mestnih okoljih. Torkov kviz zato posvečamo prav tem trdoživim, prilagodljivim in precej pametnim pticam - galebom!
Rodil se je na današnji dan pred 164 leti. Pravnik, podjetnik, pisatelj, pa tudi humanist, alpinist in botanik. Govoril je 4 jezike. Med 1. sv. vojno za orožje ni hotel prijeti, med 2. sv. vojno je iz taborišča rešil kar nekaj slovenskih gornikov. Torkov kviz o Juliusu Kugyju, očetu alpinizma v Julijskih Alpah!
Promet je – tako kot vreme in nogomet – kar nekako večna tema, na katero se ponavadi spozna vsak, in tudi o »ležečih policajih« ima gotovo vsak svoje mnenje. Oz. kakor bi se pravilneje reklo in povedalo: »hitrostnih ovirah«. Kdaj so se te pojavile, katere vrste grbin poznamo in ali bodo res nekoč izginile s cest?
V Torkovem kvizu tokrat obeležujemo 40 let obstoja Geometričnega središča Slovenije (GEOSS-a).
21. junij prinaša Sončev obrat oz. najdaljši dan leta na severni polobli, velja pa tudi za začetek astronomskega poletja. In kljub temu, da je danes dan najdaljši, so poletne noči posebne. Tudi nocojšnja bo. Namesto dneva bomo zato pozornost torkovega kviza namenili - noči. Pri tem nam bo pomagal doc. dr. Janez Kos, raziskovalec na Fakulteti za matematiko in fiziko, kjer se ukvarja z astronomijo in astrofiziko. Noč ima svojo moč. Avtorica: Mojca Delač.
Junija 1967 je bila na sporedu prva radijska oddaja V nedeljo zvečer. Skoraj 28 let je Marjan Kralj z izbrano glasbo in prijazno besedo pozdravljal, se veselil, velikokrat tudi tolažil.
Neveljaven email naslov