Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kaj sproži "deja vu"?

02.06.2020

"Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.

Poznate občutek, da se je to, kar doživljate, že zgodilo?

“Deja vu oz. po naše že videno je pojav, ki združuje objektivno nepoznanost – na podlagi zadostnih podatkov vemo, da nam nekaj ni znano – s subjektivno poznanostjo – občutkom, da to vseeno poznamo. Največkrat pojav opisujemo glede na to, kaj vidimo. Ni pa vezan samo na vid in ga lahko doživljajo tudi slepi,” razloži Marko Polič, upokojeni prof. obče in okoljske psihologije Oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Pojav je relativno pogost; dve tretjini ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživeli nepatološko obliko tega pojava.

“Pogostejši je pri ljudeh, ki več potujejo, gledajo več filmov, s starostjo pa upada.”

Že Charles Dickens je v romanu David Copperfield omenil podobno izkušnjo. V znanosti pa se “deja vu” prvič pojavi slabih 50 let za tem – 24. februarja 1896. Takrat so bili člani Zdravniško-psihološkega društva v Parizu seznanjeni s posebno spominsko motnjo:

“34-letni moški se je spominjal dogodkov, ki se niso nikoli pripetili. Možakar je nekaj let prej prebolel malarijo in je od takrat redno doživljal občutke poznanosti v novih položajih. Na primer na bratovi poroki se mu je zazdelo, da je to doživel že pred enim letom.”

Še danes je raziskovanje tega pojava zahtevno, saj nimamo ključnega podatka – ne vemo, kaj ga sproži.


Torkov kviz

223 epizod


Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.

Kaj sproži "deja vu"?

02.06.2020

"Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.

Poznate občutek, da se je to, kar doživljate, že zgodilo?

“Deja vu oz. po naše že videno je pojav, ki združuje objektivno nepoznanost – na podlagi zadostnih podatkov vemo, da nam nekaj ni znano – s subjektivno poznanostjo – občutkom, da to vseeno poznamo. Največkrat pojav opisujemo glede na to, kaj vidimo. Ni pa vezan samo na vid in ga lahko doživljajo tudi slepi,” razloži Marko Polič, upokojeni prof. obče in okoljske psihologije Oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Pojav je relativno pogost; dve tretjini ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživeli nepatološko obliko tega pojava.

“Pogostejši je pri ljudeh, ki več potujejo, gledajo več filmov, s starostjo pa upada.”

Že Charles Dickens je v romanu David Copperfield omenil podobno izkušnjo. V znanosti pa se “deja vu” prvič pojavi slabih 50 let za tem – 24. februarja 1896. Takrat so bili člani Zdravniško-psihološkega društva v Parizu seznanjeni s posebno spominsko motnjo:

“34-letni moški se je spominjal dogodkov, ki se niso nikoli pripetili. Možakar je nekaj let prej prebolel malarijo in je od takrat redno doživljal občutke poznanosti v novih položajih. Na primer na bratovi poroki se mu je zazdelo, da je to doživel že pred enim letom.”

Še danes je raziskovanje tega pojava zahtevno, saj nimamo ključnega podatka – ne vemo, kaj ga sproži.


22.10.2019

Glasbena zgodba Tomaža Pengova se je odvijala, kamor koli ga je zanesla pot

Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!


15.10.2019

Le 5 odstotkov ljudi si pravilno umiva roke

15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.


08.10.2019

Tri srca, modra kri in lovke z lastnim umom

Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.


Stran 12 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov