"Deja vu" oz. po naše "že videno" je pojav, ob katerem se sproži poznan občutek, da smo to, kar doživljamo, nekoč že doživeli, čeprav to ni možno.

Poznate občutek, da se je to, kar doživljate, že zgodilo?

“Deja vu oz. po naše že videno je pojav, ki združuje objektivno nepoznanost – na podlagi zadostnih podatkov vemo, da nam nekaj ni znano – s subjektivno poznanostjo – občutkom, da to vseeno poznamo. Največkrat pojav opisujemo glede na to, kaj vidimo. Ni pa vezan samo na vid in ga lahko doživljajo tudi slepi,” razloži Marko Polič, upokojeni prof. obče in okoljske psihologije Oddelka za psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Pojav je relativno pogost; dve tretjini ljudi naj bi vsaj enkrat v življenju doživeli nepatološko obliko tega pojava.

“Pogostejši je pri ljudeh, ki več potujejo, gledajo več filmov, s starostjo pa upada.”

Že Charles Dickens je v romanu David Copperfield omenil podobno izkušnjo. V znanosti pa se “deja vu” prvič pojavi slabih 50 let za tem – 24. februarja 1896. Takrat so bili člani Zdravniško-psihološkega društva v Parizu seznanjeni s posebno spominsko motnjo:

“34-letni moški se je spominjal dogodkov, ki se niso nikoli pripetili. Možakar je nekaj let prej prebolel malarijo in je od takrat redno doživljal občutke poznanosti v novih položajih. Na primer na bratovi poroki se mu je zazdelo, da je to doživel že pred enim letom.”

Še danes je raziskovanje tega pojava zahtevno, saj nimamo ključnega podatka – ne vemo, kaj ga sproži.