Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.
Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih
V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.
"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."
Razlaga entomolog, gospod Stanislav Gomboc, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.
"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".
223 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Marsikje po svetu v tem tednu obeležujejo teden nočnih metuljev, ki so izjemno raznolika skupina žuželk. Ker so metulji po izvoru žuželke, ki so aktivne ponoči, najbrž ni nič čudnega, da je veliko več vrst nočnih kot dnevnih metuljev. Ostanki fosilov kažejo, da so nočni metulji na našem planetu že vsaj 190 milijonov let. Največji nočni metulj na svetu je vrsta sovke, ki živi v južni in osrednji Ameriki in ima premer kril okoli 30 centimetrov. Od julija do srede septembra lahko tudi v Sloveniji opazujemo posebno velikega nočnega metulja, ki so ga v naše kraje prinesli bratje Mach. Z njim je povezano tudi tokratno nagradno vprašanje. Več o nočnih metuljih je Mojci Delač povedal entomolog Stanislav Gomboc.
Pri nas je znanih nekaj več kot 3400 vrst metuljev, nočnih je veliko več kot dnevnih
V ZDA in marsikje drugod po svetu v tem tednu obeležujejo nacionalni teden nočnih metuljev. Gre za silno zanimivo vrsto, ki je na svetu že kakšnih 190 milijonov let. Toliko so namreč po predvidevanjih stari fosili nočnih metuljev, ki so jih odkrili.
"Dnevni in nočni metulji se najbolj enostavno ločijo po tipalkah, prvi imajo kijaste, nočni bolj nitaste ali peresaste..."
Razlaga entomolog, gospod Stanislav Gomboc, odličen poznavalec metuljev. In če pri nas poznamo 181 vrst dnevnih, je nočnih mnogo več. Zaenkrat je pri nas znanih nekaj čez 3400 vrst metuljev.
"Nočni metulji kot gosenice lahko živijo zelo dolgo, kot odrasli pa nekatere vrste samo dve, tri ure. Imajo izjemno sposobnost vida. Nekateri ponoči lahko vidijo celo v barvah".
Ob četrtkih zvečer smo v ciklu oddaj Pesem v žepu poslušali glasbeno-dokumentarne oddaje, v katerih so svoje poglede na velikega slovenskega kantavtorja razkrivali njegovi prijatelji in soustvarjalci. Sedem imen za sedemdeset let, ki bi jih letos praznoval Tomaž Pengov in precej več kot sedem zgodb. Več kot leto dni jih je zbirala avtorica projekta Teja Klobčar. Pred koncertom "Kamor greš ..." na Ljubljanskem gradu Tomaža Pengova spoznamo še v Torkovem kvizu!
15. oktober je svetovni dan umivanja rok - to je najbolj dostopen način preventive pred kapljičnimi in črevesnimi okužbami. Stroka priporoča, da za učinkovito umivanje rok le-te milimo vsaj 20 sekund. Podatki kažejo, da je le 5 odstotkov takih, ki upošteva priporočila za pravilno umivanje rok. Sogovornica je epidemiologinja Irena Veninšek Perpar iz NIJZ.
Najbolj znana hobotnica je verjetno hobotnica Paul, ki je postala kar nekakšna svetovna atrakcija, ko je pred 9-imi leti med svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki pravilno napovedala zmagovalce osmih dvobojev, vključno s finalom med Španijo in Nizozemsko. Paula ni več, ampak že vzgajajo njenega naslednika, ki sliši na ime Paul, drugi. Rubrika, v kateri danes povemo več o hobotnicah, pa sliši na ime Torkov kviz!.
Neveljaven email naslov