Šele v 60. letih je grafoskop osvojil izobraževalne ustanove. Pred tem so to napravo uporabljali v vojski in policiji. Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij, je v Torkov kviz povedal: "Kriminalisti oz. policisti so primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti."

Grafoskop so zaradi praktičnih prednosti najprej uporabljali v policiji in vojski

"Prvo in grafoskopu zares podobno projekcijsko napravo – se pravi v škatli, ki je projicirala slike z vodoravne površine na navpični zaslon – je leta 1853 razvil francoski fizik Edmund Becquerel," razloži Miran Varga, novinar s področja informacijskih tehnologij, ki je pred časom raziskoval in pisal o zgodovini in razvoju te električno-optične naprave za projekcijo nepremičnih slik občinstvu.

Izum grafoskopa (oz. "navpične luči") lahko torej pripišemo Evropi, razvoj in popularizacijo pa Združenim državam Amerike. Sicer pa so tehniko projiciranja poznali že jezuiti. Njihova "magična svetilka" je nekakšen predhodnik grafoskopa.

"Na steklo, v katero so dali sončno ali neko drugo svetlobo, so projicirali sence oz. podobe in "magična luč" je že 200 let pred izumom grafoskopa navduševala ljudi. Jezuiti so tako občinstvu recimo predstavljali svoja popotovanja po svetu."

Enega prvih komercialnih ameriških grafoskopov so uporabljali na policijskih postajah:

"So kriminalisti oz. policisti primerjali skice in slike osumljencev in iskali ujemanja obraznih značilnosti."

"Šele tam nekje v začetku šestdesetih let grafoskopi začnejo osvajati še izobraževalne ustanove po svetu,« doda Varga. V šolskih učilnicah in predavalnicah so se obdržali do preloma tisočletja. Danes so seveda pogostejše televizije, projektorji, interaktivne table. Čas grafoskopov v učilnicah se s prihodom mlajših generacij učiteljev počasi izteka:

"Danes obstajajo boljše tehnologije, predvsem digitalne tehnologije za prenos vsebin do občinstva. Grafoskopi, če prej ne, bodo izumrli takrat, ko zanje ne bo več nadomestnih, rezervnih delov."