Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.
Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.
"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."
Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:
"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."
Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.
"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."
223 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Glasba, ki je drugje ne slišimo. Informativni prispevki iz koncev sveta, ki jih v programih osrednjih medijev ni. Avantgardne reklame in legendarni radijski jingli.
Radio Študent (89,3) oziroma RŠ je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 1968, oddajati je začel 9. maja 1969 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli tri ure živega programa dnevno, danes jih imajo 17.
"To pomeni približno 5500 novinarskih prispevkov na leto."
Prispevki so z vseh področij novinarstva, med posebej močnimi sta kulturno in znanstveno uredništvo. Čeprav je znanstvena redakcija njihova najmlajša redakcija, je prejela že dve nagradi:
"Dobili so nagrado Prometej, ki je podeljena za odločnost v komuniciranju v znanosti. Jo je dobila cela redakcija. V lanskem letu je naša novinarka in nekdanja urednica te redakcije Zarja Muršič prejela nagrado Društva novinarjev Slovenje Čuvaj/Watchdog za izstopajoč novinarski dosežek v letu 2020. Poročala je o prvem valu koronavirusa, ko nihče ni čisto vedel, kaj se dogaja. Preučevala je vso sočasno strokovno literaturo, imeli smo intervjuje s tujimi sogovorniki."
Največ sodelavk in sodelavcev na Radiu Študent ima glasbeno uredništvo.
"Poleg redakcijskega dela imamo seveda tudi druge službe; službe za napovedovanje in tonsko-tehniško službo. Predvsem ta je bila včasih zelo avantgardna. V začetku Radia Študent so študentje elektrotehnike sami naredili oddajnik. Pa tudi svojo mešalno mizo."
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.
Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!
El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.
Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.
Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.
9. maj je dan Evrope. Dan, na katerega Evropska unija praznuje prizadevanje za mir in enotnost v Evropi. Ta dan, to obeležje sicer sodi med simbole Evropske unije. Pa poznate vse simbole? Veste, koliko uradnih jezikov ia Evropska unija? Ali pa katero ozemlje je še poleg Združenega kraljestva izstopila iz združenja? Izveste v Torkovem kvizu! Sogovornik: Jan Štrukelj, predstavnik Evropskega parlamenta v Sloveniji. Avtorica: Darja Pograjc.
Esmeraldo so v Mehiki posneli in predvajali leta 1997. Zgolj leto pozneje smo njenih 137 delov lahko gledali tudi pri nas. Gledanost je bila izjemna, zato so jo na komercialni televiziji Pop tv leta 2000 predvajali še enkrat. Leta 2020 (med epidemijo) smo jo lahko spet gledali na Planet tv. S filmsko kritičarko Anjo Banko smo obeležili 25-letnico prvega predvajanja prve mehiške telenovele pri nas.
Predlani v tem času smo v kvizu govorili o zvončkih, telohih in trobenticah. Da ne bomo vedno zgolj o spomladanskem prebujanju flore, se danes posvetimo tudi favni: mravlje bodo tema Torkovega kviza! Kako komunicirajo, kako si razdelijo delo, v katerih primerih se mravlje poslužijo »rekrutacije« in zakaj ima vsaka kolonija svoj vonj? Darja Pograjc je na pogovor povabila biologa in mirmekologa Gregorja Bračka z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete.
Dobrohotna, dobrovoljna ženica, ki gledalca prevzame s skrivnostnim nasmehom in bistrimi očmi. Morda ji prav zaradi tega rečemo tudi »slovenska Mona Liza«. Kofetarica – znamenito delo slikarke Ivane Kobilce - prav v teh dneh praznuje 135 let obstoja. Zato ji na Prvem posvečamo Torkov kviz!
Prihajajoči konec tedna bo prinesel Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Agencija Republike Slovenije za Okolje že vrsto let aktivno sodeluje z organizatorji Planiškega praznika. Dolina pod Poncami ima kar nekaj mikroklimatskih posebnosti, pripoveduje meteorolog Jure Jerman, ki planiško dogajanje strokovno spremlja že četrt stoletja in je prava zakladnica znanja in izkušenj o vremenskih spremenljivkah, ki krojijo dogajanje in seveda vplivajo na (varne) polete. Od vetra do snežne podlage. V torkovem kvizu se bomo usedli na balonček toplega zraka, ki nas bo dvignil na višjo raven znanja o meteorologiji med Zgornjesavsko dolino in Tamarjem, kjer veduto zariše Letalnica Bratov Gorišek!
11 let že obeležujemo mednarodni dan gozdov. Leta 2012 je namreč Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo za dan tega obeležja izbrala 21. marec. Na Prvem bomo zato današnji 21. marec izkoristili, da preverimo, kako se že in se še bodo (zaradi podnebnih sprememb) spreminjali naši gozdovi. Torkov kviz!
Pər Novak na Gorenjskem, Láznikov v Zgornji Savinjski dolini, pri Fehtarjevih v Vipavski dolini ... O hišnih imenih tokrat v Torkovem kvizu. Prenašajo se iz roda v rod, držijo pa se hiše oz. celotne domačije. Tudi če se ta proda, hišno ime ostane. Sogovornica: dialektologinja Jožica Škofic, raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik in predavateljica na Univerzi na Primorskem.
V Torkovem kvizu na praznik zaljubljencev iščemo izvor Kupida – fantiča s krili in ljubezensko puščico. Pri tem nam je pomagala doc. dr. Sonja Weiss z Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Zlato in srebro smo v januarskih kvizih že obdelali. Danes pa mini seriji kovin dodajamo še bron oz. zlitino bakra in kositra. Prof. dr. Jožef Medved z Oddelka za materiale in metalurgijo Naravoslovnotehniške fakultete je bil sogovornik Torkovega kviza. Pripravila: Darja Pograjc.
Neveljaven email naslov