Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
915 epizod
Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.
Robotska operacija raka debelega črevesa in danke
V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.
Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.
Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.
Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.
Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu
S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih
V Mariboru o nekaterih novostih s področja nevrologije
Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah
Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte
Koronavirus bo še krožil in nas okuževal
Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.
Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida
Dr. Martin Rakuša o dolgem covidu
Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti
Značilna je močna bolečina v prsnem košu
Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje
Mikrobiolog Andrej Steyer o novem valu epidemije
Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši
Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom
Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol
Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.
Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Neveljaven email naslov