Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Ko je skalpel v roki robota

27.08.2015


Robotska operacija raka debelega črevesa in danke

V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.

Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.

Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.

Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.


Ultrazvok

915 epizod


Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopkih zdravljenja in rehabilitacije in novih zdravilih. V oddajo Ultrazvok vabimo najvidnejše domače strokovnjake z različnih področij, kjer poskušamo našim poslušalcem strokovno, obenem pa razumljivo predstaviti problematiko področij, ki jih najbolj zanimajo. Oddajo pripravlja Iztok Konc.

Ko je skalpel v roki robota

27.08.2015


Robotska operacija raka debelega črevesa in danke

V celjski bolnišnici so pred dobrim letom uspešno izvedli robotsko operacijo raka na debelem črevesu in danki. Uporaba robota prinaša pacientom manj bolečin, manjšo izgubo krvi in zmanjšuje morebitne zaplete. Kamera, ki je nameščena na eni od štirih robotskih rok, omogoča boljšo vidljivost med kirurškim posegom, rezi so zato natančnejši. Okrevanje bolnikov je po besedah kirurga asist. mag. Igorja Černija učinkovitejše, zato jih hitreje prepustijo v domačo oskrbo.

Število bolnikov z rakom debelega črevesa in danke se v Sloveniji povečuje. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje za tem zahrbtnim obolenjem pri nas vsako leto zboli več kot 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Zdravniki so z robotsko operacijo dosegli pomemben napredek pri zdravljenju bolnikov, pri katerih rak še ni napredoval.

Zdravnik kirurg ima fizični stik z bolnikom le na začetku operacije, med samim posegom pa ne. Ob bolniku in operacijski mizi pa sta ves čas posega kirurgov asistent in medicinska sestra. Čeprav ima robotska operacija številne prednosti tako za bolnike kot tudi zdravnike, pa mag. Černi opozarja, da ima metoda tudi nekaj omejitev. Poseg je dražji od klasične operacije in traja dalj časa.

Po prvi robotski operaciji prostate v letu 2010 in po prvi operaciji raka debelega črevesa in danke v letu 2014 želijo v Splošni bolnišnici Celje uporabo robota razširiti še na področje ginekologije. S tem pa bodo utrdili svojo vlogo osrednjega centra robotske kirurgije v tem delu Evrope.


27.10.2022

Ihan: Več zapletov zaradi covida je ob drugi okužbi, še več ob tretji

Priznani imunolog o dolgem covidu, cepljenju in cepivih proti covidu


20.10.2022

Roman Jerala: Smiselno je prezračevanje, uporaba mask, absolutno pa cepljenje

S sinteznim biologom o zadnjih študijah in podatkih


06.10.2022

Psihiatrinja: Panika ni smrtna, ampak ekstremno neprijetna

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah


29.09.2022

Bolezen napreduje počasi, a ko poči žila, je potrebna hitra reakcija

Dr. Hugon Možina o anevrizmi trebušne aorte


22.09.2022

Infektolog Trampuž še vedno prisega na uporabo zaščitnih mask

Koronavirus bo še krožil in nas okuževal


15.09.2022

Covid: Že oktobra pričakujemo med dva do štiri tisoč okužb dnevno

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem.


08.09.2022

Dolgi covid: Možgani mi enostavno pregorijo

Programer Davor Tavčar o dveh letih boja s posledicami covida


25.08.2022

Otrokom ne damo testa ustvarjalnosti, ampak naloge, ki omogočajo ustvarjalnost

Uspešen psiholog Todd Lubart je eden od najpomembnejših raziskovalcev človeške ustvarjalnosti


04.08.2022

Alojz Ihan: Jeseni bodo prišla cepiva, ki bodo vsebovala tudi omikron

Kakšna so zdaj priporočila svetovalne skupine za cepljenje


28.07.2022

Novi primeri opičjih koz v Sloveniji

Previdnost ni odveč. Na kaj naj bomo pozorni?


14.07.2022

Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka

Prav na področju zdravljenja najpogostejšega pljučnega raka je napredek največji in najhitrejši


07.07.2022

Dr. Lejko Zupanc: To je enostaven priročnik za življenje s covidom

Kdor pričakuje opustitev zaščitnih mask, ne bo zadovoljen z nasvetom


30.06.2022

Prehranske vlaknine – zanemarjen temelj zdravja

Boljša prebava, manjše tveganje za debelost, raka in sladkorno, nižji holesterol


23.06.2022

Gojmir Lešnjak Gojc o dolgem covidu: Dolgo bo trajalo, da bodo pljuča v redu

Igralec Gojmir Lešnjak Gojc je bil lanskega novembra zaradi hudega covida kar tri tedne hospitaliziran v Kliniki na Golniku. Zdravljenje je bilo uspešno in Gojc pravi, da so mu zdravniki rešili življenje. Kljub temu je po odpustu iz bolnišnice potreboval veliko časa za okrevanje in rehabilitacijo. Kakšno je njegovo počutje danes? S katerimi težavami se še bori? Ali dolgotrajni covid pri njem še vedno maha z repom? Priljubljenega igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca je na Kras poklical Iztok Konc.


16.06.2022

Zaradi motenj dihanja med spanjem raven kisika nevarno pade – kot pri hudem covidu

Kar milijarda ljudi trpi za eno od motenj dihanja med spanjem, ocenjuje otorinolaringolog dr. Matej Delakorda iz Splošne bolnišnice Celje. Pojasnjuje, da je smrčanje najbolj blaga motnja dihanja med spanjem, apneja – to pomeni krajši ali daljši premor dihanja med spanjem – pa je med težjimi. Takrat lahko raven kisika v krvi pade tako zelo, kot pri najtežjih bolnikih s covidom, ki so potrebovali zdravljenje v bolnišnici. Zdravniki motnje dihanja med spanjem zdravijo z različnimi pristopi, med njimi je tudi kirurški poseg. Več v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi


Stran 6 od 46
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov